40-letnica dokumenta Ex Corde Ecclesiae – Iz osrčja Cerkve
ZDA (Četrtek, 9. avgust 07 RV) – Joseph O'Hare, jezuitski pater in nekdanji rektor
univerze Fordham, je v katoliškem časopisu America objavil razmišljanje ob 40. letnici
srečanja predstavnikov visokošolstva v ameriškem mestu Land O´Lakes, ki je povzročilo
premik v katoliških visokošolskih izobraževalnih ustanovah. Leta 1965 je Mednarodna
zveza katoliških univerz pripravila svoje redno plenarno zborovanje v Tokyu. Takrat
so se delegati odločili, da bodo pripravili poročilo o katoliških univerzah v sodobnem
svetu. Poročilo bi naj bilo odgovor na dokument II. vatikanskega koncila Cerkev v
sodobnem svetu. Leta 1967 je Theodore Hesburg, takrat rektor Univerze Notre Dame in
prvi predsednik Mednarodne zveze katoliških univerz, sklical srečanje 26 predstavnikov
katoliških visokošolskih izobraževalnih ustanov. Srečanje je potekalo v Land O´Lakes-u,
v ameriški zvezni državi Wisconsin, kot priprava na naslednje plenarno zborovanje
Mednarodne zveze katoliških univerz, ki je bilo v Kinshasi v Kongu leta 1968. Udeleženci
srečanja v Land O´Lakes-u so bili predstavniki devetih katoliških univerz, škofje
in predstojniki redovnih skupnosti. Dokument, ki so ga pripravili je določil delo
delegatov zborovanja v Kongu. Rezultat slednjega je bilo zaključno poročilo, s katerim
se je določil in utemeljil položaj Mednarodne zveze katoliških univerz. O tem poročilu
se je potem tudi razpravljalo na prvem Mednarodnem kongresu katoliških univerz, ki
je potekal leta 1969 v Vatikanu. Dokument: Katoliške univerze v sodobnem svetu,
je izšel leta 1972 kot rezultat drugega Mednarodnega kongresa katoliških univerz v
Rimu. Njegova vsebina je najprej potrjevala pomembno vlogo katoliških univerz v širjenju
in spodbujanju dialoga med vero in kulturo. Prav posebno mesto pa je v njem imelo
dokazovanje, da obstaja več modelov katoliške univerze in ne le eden. Ustanove, ki
niso pod cerkveno oblastjo, so prav tako lahko pristne katoliške univerze, usmerjene
na primer v dialog med vero in kulturo. Kmalu po izidu dokumenta je kardinal Gabriel
Garrone, takrat Prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo, poročal o odzivu Kongregacije,
predvsem pa izrazil njeno skrb glede univerzitetnih ustanov, ki niso zakonsko vezane
na cerkveno pravo. Kardinal Garrone je dodal, da to ne bi smelo pomeniti, da take
ustanove nimajo odnosov s cerkveno hierarhijo, pod okriljem katere morajo biti vse
katoliške ustanove. Kardinalova skrb je ostala središče nadaljnjih pogovorov med mednarodno
skupnostjo katoliških univerz in Vatikanom, ki so dosegli svoj vrh leta 1990 v cerkvenem
dokumentu Ex Corde Ecclesiae – Iz osrčja Cerkve, ali O katoliških univerzah. Ta papeški
dokument je bil rezultat vrste pomembnih posvetov, ki so se začeli s prvim osnutkom
leta 1985. V svoji končni vsebini dokument Ex Corde Ecclesiae dopušča, da so ustanove,
ki s cerkvenim zakonom niso vezane na cerkveno hierarhijo, lahko prav tako pristno
katoliške univerze. Takoj zatem pa dokument poziva vse katoliške ustanove, da si prizadevajo
za tesno sodelovanje s svojimi škofi. Če se vrnemo nazaj k srečanju v Land O´Lakes-u,
leta 1967, pravi jezuitski pater Joseph O'Hare, ga lahko smatramo za prvi in preprost
prispevek k mednarodnim pogovorom, ki so se začeli leta 1973 in dorekli stvari 1990
leta s cerkvenim dokumentom Ex Corde Ecclesiae – Iz osrčja Cerkve. Poročilo, sprejeto
v Land O´Lakes-u, je izzvalo mnogo kritik, vendar so se v letih, ki so sledila, mnoge
ameriške univerze odločile za institucionalno avtonomijo in akademsko svobodo, pristale
so na sodelovanje s cerkveno hierarhijo, a zavrnile prehod univerz pod cerkveno oblast.
O tem, kaj so v poročilo zapisali udeleženci srečanja v Land O´Lakes-u, da je le-to
povzročilo spremembo v ureditvi katoliških visokošolskih ustanov, pa bomo govorili
v naši jutrišnji oddaji. Vabimo k poslušanju.