Z ubijalskim islamom ni možen nobeden dialog, pravi kardinal Jean Louis Tauran
RIM (torek, 7. avgust 07 RV) – Kardinal Jean Louis Tauran bo 1. septembra prevzel
vodstvo Papeškega sveta za medverski dialog. Za italijanski katoliški mesečnik 30Giorni,
ki bo izšel 10. avgusta, je v pogovoru dejal, da z ubijalskim islamom ni možen nobeden
pogovor. V pogovoru teče beseda tudi o Iraku in Libanonu, ki ga francoski kardinal
dokaj dobro pozna, saj je tam živel več let, potem ša še iz časa, ko ja na Vatikanskem
državnem tajništvu, preden je postal papeški knjižničar, vodil oddelek za odnose z
državami. Ne obstaja le eden, ampak več islamov, pravi kardinal Jean Louis Tauran,
na začetku svojega pogovora. Z ubijalskim islamom, ki po kardinalovem prepričanju
ni pristen islam, ampak je to sprevrženi islam, očitno ni možen nobeden dialog. Nasprotno
pa je možen pogovor s pravim islamom, kakor ga je kardinal spoznal v Libanonu, Siriji
in v drugih državah Perzijskega zaliva, čeprav trenutno ne obstaja teološki dialog
z islamom, je možno vzpstaviti pogovore na ravni kulture, dobrodelnosti in miru, pravi
kardinal Tauran. Prizna tudi, da islam vzbuja strah na Zahodu, kar pa ne preseneča
več kot toliko, ker na Zahodu vsaka vera vzbuja strah, kar pa je posledica razsvetljenjstva
in protiverske kulture. Mi pa moramo storiti vse, pravi kardinal Tauran, da ljudje
spoznajo, da vse vere širijo bratstvo in ne sovraštvo. Glede Libanona in Iraka
pa novi Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog pravi, da je Libanon v političnem
pogledu na mrtvi točki in v težki družbein krizi. Upa, da bo prišlo do »narodne sprave«,
pa tudi da ni »znamenje notranje krhkosti«, če je država v dobri meri odvisna od sosedov
in drugih močnih mednarodnih zaveznikov. V Iraku pa so Američani in Angleži uporabljali
»krivično in negativno metodo«, ki je privedla do dejanske civilne vojne med raznimi
verstvi, ker so dali preveč moči šiitom v Iraku. V sedanjih okoliščinah najbolj trpijo
kristjani, ki so bili v prejšnjem režimu najbolj zaščiteni. Glede svoje prihodnje
službe pa francoksi kardinal v pogovoru za 30Gironi pravi, da je prejel veliko čestitk
iz arabskih dežel, kar je gotovo dobro znamenje. Kompas njegovega delovanja bo Koncilska
izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev - Nostra Aetate. O Pismu Svetega
očeta katoličanom na Kitajskem pa ta izkušeni diplomat pravi, da je ta majhna okrožnica
skušala pozdraviti razdeljenosti znotraj katoliške skupnosti in pospešiti spoštljiv
dialog z oblastmi. Kardinal pa meni, da normalizacija odnosov med Ljudsko republiko
Kitajsko in Svetim sedežem ni prednostni cilj kitajske vlade.