Duhovnik David Nantais o katoliškem pogledu na krščanski rock

AMERIKA (torek, 7. avgust 07 RV) – David Nantais, duhovnik v kampusu Študentska župnija Svete Marije v Michiganu, v katoliški reviji Amerika razgrinja katoliške poglede na krščanski rock. V svojem članku Kaj bi poslušal Jezus? pojasnjuje, da se je krščanski rock razvil iz tako imenovane sodobne krščanske glasbe, ki je postala priljubljena v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavni nameni krščanskega rocka so evangelizirati, razširiti Jezusovo veselo novico in morda tudi doseči spreobrnitev v veri. Krščanska glasba je v Združenih državah Amerike šesta najbolj poslušana glasbena zvrst. Prekaša tako jazz kot klasične zvrsti.
Za kristjane v 50-letih je bila raba rockovske glasbe kot sredstva za evangelizacijo nekaj nepredstavljivega, danes pa je krščanski rock tako podoben uveljavljenemu rocku in rock'n'rollu, da ju skorajda ni mogoče ločiti, piše Nantais. Dodaja, da so določene skupine krščanskemu rocku nasprotovale ali ga zasmehovale zaradi poenostavljenega ubesedovanja teoloških resnic in verskih izkustev. Nekatere skupine, pravi Nantais, pa se v pesmih strogo izogibajo klišejski govorici. Skupina Switchfoot, denimo, v pesmi American dream jasno in bistroumno opozarja na problem materializma v ameriški kulturi. Pesem gre takole: Živeti in umreti želim za večje stvari... utrujen sem se boriti le zase...
Od pojava krščanskega rocka veliko glasbenikov v svoja besedila vpleta verske ali duhovne teme. Čeprav so te na prvi pogled pri nekaterih skorajda nezaznavne, je lahko sporočilo tega besedila zelo močno, meni Nantais. Med te glasbenike uvršča denimo Boba Dylana, Brucea Springsteena in skupino U2, ki se v svojih pesmih oklepajo transcendentnih, verskih in družbenih tem. Njihova glasba prebuja čustva in izraža pomembna sporočila o veri, ki jih je mogoče razumeti brez večjega miselnega napora, meni Nantais. Prepričan je, da so duhovne in verske korenine teh glasbenikov bolj katoliške, saj je Bog utelešen v njihovih delih samih. Njihove pesmi so misli človeških bitij, ki so jih ustvarili – obenem so lepe in pregrešne, zmožne velike bolečine in velikega veselja, poudarja Nantais, ki je v zadnjih 17-tih letih pri različnih rockovskih skupinah igral bobne. Duhovnik v kampusu Študentske župnije Svete Ane v Michiganu je tudi prepričan, da krščanski rock ni ontološko čistejši kot posvetni rock. Prav tako se mu ne zdi potrebno, da se kristjani odrečejo poslušanju glasbenih skupin, ki izvajajo mainstream rock.
Korenine krščanskega rocka so večinoma evangeličanske, pravi Nantais in opisuje razlike med katoliškim in protestantskim rockom. Te izvirajo iz razlik med obema veroizpovedima. Protestantizem, piše Nantais, bolj poudarja odrešenje kot učlovečenje, kar pomeni, da je svet bolj potreben odrešenja kot dobrosti in svetosti. Zato je v protestantski glasbi bistvenega pomena 'odrešitev' rockovske glasbe s krščanskim sporočilom v besedilih pesmi, medtem ko za katoliški rock to ni potrebno, še pojasnjuje duhovnik David Nantais.