Katoliška Cerkev v Franciji pastoralno skbi za samske

PARIZ (5. avgust 07 RV) – Katoliška Cerkev v Franciji je sprožila vrsto pobud za samske. Od 1. do 12. avgusta namreč poteka romanje samskih oseb v Rim in Asizi, ki so ga poimenovali »Jubilej ljubezni«. V zahodnih družbah namreč vedno več oseb živi samsko. Samsko življenje ali celibat je mogoče živeti zelo mirno, vendar pa ustvarjalno in naravnano v bližnjega, zlasti še kot prijateljstvo. V mnogih pa lahko celibat sproži občutek osamljenosti in povzroči stisko ter občutek praznine, je zapisano na eni od spletnih strani. Pomožni škof v Lyonu, mons Herve' Giraud, pa pravi, da »Cerkev mora najti način, da bo s samskimi in jim pomaga na poti skozi življenje«.
V raznih francoskih škofijah so sprožili vrsto pobud, posebno še po pozivu papeža Janeza Pavla II. med njegovim zadnjim obiskom v Franciji leta 1996. Takrat je med srečanjem z družinami posebno pozornost posvetil samskim osebam. Vrsta škofov od takrat pripravlja romanja samskih oseb v razna božjetpotna svetišča v Franciji in na tuje. Na romanju je tudi čas pogovora, pričevanja, izmenjave izkušenj, sprehod, pobožnosti in navdih, kako živeti svoj življenjski stan. Skupnost Emanuel je uvedla »tečaje za samske« v Paray-le-Monialu, ki trajajo pet dni, ko vsako popoldne udeležencem dajo možnost, da se med seboj pogovarjajo, kako naj svojo samskost živijo čez leto v župniji ali v kakašni skupnosti.
Duhovnik Luc Ravel za samskost rad uporablja izraz »celibat čakanja«. Za ta izraz obstaja tudi posebna teologija pričakovanja, ki je neke vrste teologija »razgrajevanja«, ali tudi teologija puščave. V luči te teologije je samska oseba znamenje razpoložljivosti. Tudi samske osebe se sprašujejo, kaj pomeni ljubiti. Posebna dušnopastirska skrb za samske osebe je že v tem, da skupnost verujočih razmišlja, kako jim pomagati, da v sebi razvijejo sposobnost ljubiti na drugačen način, kot samski, in da je njihova ljubezen pristen izraz krščanske ljubezni do Boga in bližnjega.