John Flynn o prepletanju med vero in politiko

RIM (1. avgust 07 RV) – Prepletanje med vero in politiko je še vedno povod za razpravo o spornih zadevah na področjih bioetike, družinske politike in družbene pravičnosti, je v svojem razmišljanju o vlogi duhovnih vrednot zapisal pater John Flynn. Medtem ko nekateri vztrajajo v prepričanju, da vera nima kaj iskati v politiki, obstajajo tudi miselne smernice, ki trdijo, da pluralistična in demokratična družba v javnih razpravah potrebuje vero in njene vrednote ter argumente.
Pri tem se Flynn sklicuje na knjigo ameriškega profesorja Brendana Sweetmana Zakaj politika potrebuje religijo, s podnaslovom Mesto religioznih argumentov v javnem prostoru. Sweetman, profesor filozofije na univerzi v Kansas Cityju v ZDA, je prepričan, da prizadevanja za odstranitev vere iz politike izhajajo iz nerazumevanja sodobnega pluralizma. John Flynn začne z Sweetmanovim pojasnjevanjem pojma »svetovni nazor«, ki podpira posameznikovo pojmovanje realnosti, človeške osebe in moralnih ter političnih vrednot. Obstaja široka paleta različnih svetovnih nazorov, nekateri so popolnoma sekularizirani, drugi temeljijo na religiji. Zagovorniki sekularizma, pojasnjuje knjiga, izključujejo svetovne nazore, ki so verske narave, saj ti domnevno temeljijo na nezanesljivih ali iracionalnih izhodiščih. Po mnenju zagovornikov sekularizma v pluralistični družbi ni možno javno podati in braniti verskih argumentov, kajti le to bi pomenilo vsiljevanje religije tistim, ki ne verujejo. Sweetman, ki se na začetku svoje knjige opredeli kot katoličan, takoj osvetli takšno stališče in pravi, da opisano prepričanje spregleda pomembno vlogo razumskih razlogov znotraj religije ali zanika razumskost vere. Čas je, trdi Sweetman, da zapustimo zorni kot, ki vero enači z nerazumnostjo. Verski pogled na svet, vztraja Sweetman, se nima kaj bati razumskega pretresanja. Flynn poudari tudi avtorjevo trditev, da religija ni neka grožnja demokraciji. Ravno nasprotno: religija je bistven in pomemben prispevek v javnih razpravah. Da je neka družba zares demokratična, mora upoštevati svetovne nazore svojih članov in jim omogočiti sodelovanje v javnem prostoru, trdi Sweetman. Poudarja tudi pomemben prispevek, ki ga religija lahko da v razpravah o človekovih pravicah, političnih vrednotah in o razumevanju človeka kot osebe. Vendar pa Sweetman priznava, da pripadniki raznih verstev ne živijo vedno po veri, ki jo razglašajo, in da med različnimi verstvi pogostokrat prihaja do nesoglasij glede moralnih, socialnih in političnih vprašanj. Flynn izpostavi tudi Sweetmanovo trditev, da niso vse sestavine posamezne vere primerne za soustvarjanje državne politike in da tudi niso vsa verska prepričanja racionalna.
V nadaljevanju svojega razmišljanja Flynn navaja vrsto predlogov o vlogi vere znotraj politike, ki so izšli v knjigi z naslovom: Katoličani v javnem prostoru. Avtor dela je škof Thomas Olmsted v Arizoni, ki govori o spoštovanju vernikov do veroizpovedi drugih in tudi do nevernih. Hkrati pa izpostavlja, da se naj katoličani ne bojijo pokazati svoje identitete in prenesti svojo vero v prakso tudi v javnem življenju. Škof Olmsted opaža diskriminacijo uperjeno proti vernikom, predvsem tistim katoličanom, ki svoje poglede javno izražajo. Ne gre le za napačno predstavljanje katoliškega zornega kota, temveč za odkrito sovražnost do ljudi kakršnekoli veroizpovedi.
Oče Flynn navaja še en prispevek k vprašanju vloge vere znotraj politike, ki podaja nadškof Donald Wuerl v Washingtonu. Ta je govoril tudi na letošnjem ameriškem Nacionalnem katoliškem molitvenem zajtrku. V zadnjih letih se v javnem mnenju zmanjšuje podpora temeljnim verskim vrednotam, na katere bi se naj opirali zakonodaja in državna politika, je komentiral nadškof. Namesto vrednot, ki so skupne mnogim veroizpovedim, se povečujejo pozivi k popolnoma sekularizirani vladni politiki. Te težnje so v nasprotju s prevladujočimi pogledi, je dejal nadškof Wuerl. V ameriškem političnem življenju obstaja skupno načelo: da je vera za povezovalno moč moralnega zakona temeljna za vsako razumevanje ameriške misli. Katoliška misel je jasna, je nadaljeval nadškof. Katekizem katoliške Cerkve govori o pomembnosti naravnega moralnega zakona in o zapovedih kot prednostih, ki nam jih daje naravni zakon. Religija s svojo vero je imela, ima in bo še naprej imela izredno pomembno vlogo v vzpostavljanju družbene pravičnosti, kakor tudi v zagovarjanju nedolžnega človeškega življenja. Vera nam pomaga, da vidimo svoje življenje ter prepoznavamo dobro in zlo v skladu z Božjo modrostjo. Poskusi ločitve morale od političnega življenja ali ločitve duhovnih vrednot od človeških vrednot kažejo na »sizofreni pristop k življenju«, ki vodi le k opustošenju posameznika in družbe, je izpostavil nadškofove besede pater Flynn. Sekularizirani miselni model ni sposoben dati resničnega razumevanja človeškega delovanja, razumevanja, ki bi vodilo v trajno dojemanje človeške narave kot tiste, ki daje in ohranja življenje.
Na to misel naveže Flynn besede papeža Benedikta XVI., ki jih je letos julija v Rimu izrekel škofom iz Dominikanske Republike. Sveti oče je poudaril nujnost vere in moralnih vrednot v političnem in družbenem življenju. Vloga vernikov laikov je, da neposredno delujejo in gradijo sedanji svet. Pri tem pa jih mora voditi luč Evangelija in krščanska ljubezen, je nadaljeval papež. Kristjani, ki so aktivni v javnem življenju, bi morali javno pričevati o svoji veri in ne živeti dvojnega življenja: na eni strani duhovno življenje in na drugi udejstvovanje v družbenih, političnih in kulturnih dejavnostih. John Flynn zaključi svoje razmišljanje s papeževim pozivom, da si naj kristjani prizadevajo povezati svoje življenje s svojo vero ter na ta način zgovorno pričujejo o resničnosti krščanskega sporočila. Ravno ta povezanost pogostokrat manjka pri mnogih, ki so aktivni v javnem življenju.