Komentar

LJUBLJANA (31. julij 07 RV) – Vladna koalicija je pred mesecem dni pripravila novelo Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in ga dala v pogled parlamentarnim strankam z željo, da dajo prve pripombe, dodajo nove vidike, dopolnila in komentarje, kot je to običaj preden zakonski osnutek gre v reden parlamentarni postopek.
Sedaj pa prisluhnimo komentarju poslanske skupine Nove Slovenije glede navedb vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča o noveli Zakona o žrtvah vojnega nasilja: Želja poslanske skupine Nove Slovenije je, da se vse izredno občutljive zadeve urejajo v čim širšem soglasju. Prepričani smo, da široko soglasje potrebuje tudi novela Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Prav zaradi občutljivosti problematike je vladna koalicija, pri formulaciji najbolj občutljivih členov predloga novele zakona, zaprosila za pomoč Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti. Predlog Inštituta je upoštevan v predlogu novele zakona, ki je bil posredovan vsem parlamentarnim strankam, od katerih smo želeli pridobiti povratne informacije, predvsem pa konkretne predloge, kje predlog novele zakona terja še dodatno usklajevanje. Kljub temu, da je od posredovanja najnovejšega predloga novele zakona opozicijskim poslanskim skupinam minilo že več kot štirinajst dni, od njih še vedno nismo dobili nobene konkretne pripombe, razen današnje splošne izjave vodje PS SD Mirana Potrča, da se SD zdi novela zakona nesprejemljiva za nadaljnjo obravnavo. Resnično dvomimo, da je v interesu nekaterih opozicijskih poslanskih skupin, da se omenjena problematika reši, še posebej, če je iz omenjene tematike zelo lahko kovati volilne dobičke. Še enkrat poudarjamo, da smo se v Novi Sloveniji o tej temi pripravljeni pogovarjati in usklajevati.
Navedeni komentar Nove Slovenije je zelo umirjen in vsebuje le eno politično oceno. Ta je, da v tej stranki dvomijo, da je v interesu nekaterih opozicijskih poslanskih skupin, da se omenjena problematika reši, še posebej, če je iz omenjene tematike zelo lahko kovati volilne dobičke. Gotovo ima stranka v mislih letošnje predsedniške, prihodnje leto pa državnozborske volitve. V tem pogledu je taka ocena politično točna. Ocena je tudi točna v smislu, da je vsebina novele zakona ključnega pomena za celotno slovensko politiko, ker je Slovenija praktično edina država v Evropi, ki vprašanja vojnega nasilja med in po 2. svetovni vojni z zakonom še ni opredelila. Druge postkomunistične države so zmogle ta moralni in politični napor, predvsem pa politično in pravno resnico do svoje preteklosti, le Republika Slovenija še tega ni zmožna. Na Poljskem, kjer so zakon o lustraciji sprejeli pred dobrim letom, ta že prinaša svoje dobre sadove, tako v državi, političnih strankah in tudi v katoliški Cerkvi. Najnovejši primer je afriška država Ruanda, kjer so 25. julija letos sprejeli zakon o odpravi smrtne kazni, ki velja tudi za zločine bratomorne vojne leta 1994, ki je terjala od 500-800 tisoč mrtvih. O predsedniških volitvah, ki bodo letos jeseni, je novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja za levico politično donosen le, če ta tematika ne bi bila predvolivna, se pravi, če se kandidatom za novega predsednika Republike Slovenije o tej tematiki ne bo potrebno opredeliti. Ta želja pa je prava politična utopija. Če ne zaradi drugega, ga bodo predsedniški kolegi iz Evrope in drugod radovedno povprašali, kako smo na Slovenskem rešili to veliko vprašanje Evrope in kakšne rešitve Slovenija v tem pogledu prinaša v Evropo, zlasti še, ker ji bo od januarja dalje za pol leta predsedovala. Takrat pa novi predsednik ne bo mogel odgovarjati le na ravni osebnega mnenja, ker država z zakonom še ni opredelila svojega stališča do te tako pomembne tematike. Po drugi strani je tudi težko verjeti, da bi slovenski levičarski propagandni stroj še deloval tako močno, da bi lahko obvladal to trajno odprto in bolečo tematiko na osnovi ustrahovanja ali prebujanja prastrahov pred preteklostjo, še enkrat pometel pod preprogo to odprto vprašanje, ker to ni več le vprašanje Slovenije, ampak vse Evrope in širše. Slovenija si preprosto ne more več dovoliti, da o tem ne bi zavzela pravnega stališča, ker to zahtevajo evropske okoliščine, predvsem pa slovenska usmerjenost v prihodnost.