Kard. Martino predstavil papeževo knjigo Jezus iz Nazareta

BENEVENTO (23. julij 07 RV) – Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal Renato Martino, trdi, da je papeževa knjiga Jezus iz Nazareta odločna, ponekod polemična kot knjiga s soljo in poprom, mestoma pa učinkuje kot pekoč poper. Kardinal Martino je knjigo Benedikta XVI. razlagal 15. julija na predstavitvi v mestu Benevento na jugu Italije. Jezus iz Nazareta je knjiga, polna presenečenj, je dejal kardinal in pojasnil, da so opažanja in pripombe Svetega očeta ostre in da se upirajo ustroju družbe. Ideje pa so sveže in ustvarjalne, ponekod celo izzivalne. Bralec je neprestano presenečen nad stavki Svetega očeta. Bralčeva pozornost se ne zmeni za to, kaj je politično korektno in kaj ne. Kardinal Martino je knjigo označil tudi za robustno, krepko in žilavo. Papež je namreč izbral svoboden model pripovedovanja, pri katerem kot stilistično sredstvo uporabi tudi ironijo, s katero lahko nekatere podobe Kristusa razišče in opiše v globino. Papež se v knjigi izraža in niza dokaze zelo zgoščeno, pravi kardinal Martino, po drugi strani pa je tudi zelo ostra, saj vsebuje veliko polemik. In zato je delo Jezus iz Nazareta knjiga s soljo in poprom, v nekaterih vrsticah pa celo pekoč poper.
Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir se je v komentarju papeževe najnovejše knjige osredotočil na tiste njene dele, kjer je govora o družbenem nauku Cerkve. Še posebej je izpostavil poglavje, kjer Sveti oče Benedikt XVI. pravi, da odprava samo materialne revščine ni dovolj za odrešitev. Ta trditev je kardinala Martina na začetku resnično zbegala. Papež namreč piše, da je bolj kot materialna nevarna duhovna revščina. Niti tisti, ki je materialno reven, niti on, ki postaja bolj in bolj reven, ne nosita v sebi nujno sporočila odrešenja. Slednje namreč izhaja iz duhovne revščine, kjer se porodi moč za boj zoper materialno revščino. Kardinal Martino ugotavlja, da so to namigi, ki ob mnogih preteklih in sedanjih razmerah narekujejo hojo po nasprotni poti, poleg tega pa predlagajo, da se za merilo bistroumnosti ne jemlje več Boga, temveč revščino, kot jo razume sociologija. Drugi del papeževe knjige Jezus iz Nazareta, ki ga je posebej izpostavil kardinal Martino, je zapis pogovora med Svetim očetom in judovskim teologom Jacobom Neusnerjem. Ta dialog je po Martinovih besedah eden najlepših delov te knjige. Kristus gradi novo skupnost in na ta način povzroči smrt 'večnega Izraela', katerega življenje in delovanje je temeljilo na Tori. Ustvari in pokonča družino in potomce, vezi človeštva. Uniči pravilo Sabatha in ne ponudi v stvarnosti uresničljivega ustroja družbe, temveč Nov Izrael, izvoljeno ljudstvo. Jacob Neusner razume, da lahko ta trditev prihaja samo od Boga, vendar ne zanika večnega Izraela, skupnosti, ki je bila ustvarjena s prelivanjem krvi in na postavi, je pojasnil kardinal Martino. Benedikt XVI. pa meni, da Jezus ne uničuje Tore, ampak jo izpopolni. In tukaj se rodi družbeni nauk Cerkve, je poudaril Martino. Povedal je še, da je ključna misel, na kateri temelji cela knjiga Jezus iz Nazareta, potreba po Bogu. Poleg tega ga je prevzela še misel, da kulture in verstva ne morejo biti nosilci odrešenja. To vsekakor ne pomeni nespoštovanja do kultur in verstev, temveč ponovno oblikovanje in poudarjanje krščanskih ugotovitev, je še pojasnil kardinal Renato Martino.