LJUBLJANA (21. julij 07 RV) – Včeraj, v petek se je v Ljubljani končal 19. svetovni
kongres biblicistov. Sam dogodek je izrednega pomena z več vidikov. Na kongresih so
se srečali vrhunski strokovnjaki s področja bibličnih in sorodnih znanosti in si izmenjevali
svoje poglede in dognanja, do katerih so prišli med raziskovalnim procesom. V sklopu
predavanj in seminarjev so razpravljali o aktualnih vprašanjih, novih teorijah in
sodobnih projektih. Kongres predstavlja pomembno mesto strokovnih razprav, kar omogoča
profesorjem in raziskovalcem, da ostajajo v koraku s časom in jim pomaga pri njihovem
nadaljnjem delu, hkrati pa pomeni tudi družabni dogodek in srečanje s pogledi različnih
veroizpovedi, ki priznavajo Sveto pismo. Na kongresih so sodelovali predstavniki
štirih različnih veroizpovedi: judovske, katoliške, pravoslavne in protestantske.
Kongres je bil letos prvič pri nas, kar je za Slovenijo velikega pomena. Svetovni
kongres biblicistov s pridruženimi kongresi, ki je od 12. do 20. julija 2007 potekal
v Ljubljani, je bil manifestacija edinosti človeškega duha, ki jo ustvarja in vzdržuje
navdih Svetega pisma. S svojim večno aktualnim sporočilom je v teh dneh povezovalo
človeštvo v globalno vas preko mož in žena, ki svoje življenje posvečajo spoznavanju
njegovega nastajanja in sprejemanja v izraelski skupnosti in kasneje tudi pri narodih,
ki so ga sprejeli za temelj svoje kulture in vere. Raziskovalci in raziskovalke predajanja
izvirnega hebrejskega besedila in najstarejših prevodov v aramejščino in grščino so
posredovali svoja zadnja odkritja v zgodovini besedila od antike preko srednjega veka
do novejših časov. Njihovi pozornosti ne uide najmanjša sprememba posamezne besede
– pogosto je odločilna za ugotovitev, katero besedilo je bližje izvirniku. Poseben
dosežek kongresa je bil vsekakor prispevek raziskovalcev iz vzhodne, pravoslavne tradicije,
ki jo zaznamujejo drugačna hermenevtična načela kot zahodno, t. j. judovsko, katoliško
in protestantsko razlago Svetega pisma. Pravoslavni strokonjaki so bili na
tovrstnem kongresu navzoči prvič. V pravoslavnih Cerkvah večinoma uporabljajo grški
prevod Svetega pisma, Septuaginto, oz. prevode iz nje, medtem, ko je v zahodni
tradiciji izhodišče raziskave hebrejsko biblično besedilo. Zelo močno je bila prisotna
tudi skupina znanstvenikov, ki raziskujejo kumranske rokopise in jih izdajajo z natančnimi
spremnimi komentarji. Profesorica iz Hamiltona, Eileen Schuller, je podala pregled
tega raziskovanja od njihovega začetka sredi druge polovice 20. stoletja. Prof.
David Clines iz Sheffielda je razgrnil dileme izdajateljev novega hebrejsko-angleškega
slovarja ob velikanskem sodobnem razvoju poznavanja semitskih jezikov. Prof. Seizō
iz Tokya je razkrival filozofske dileme Abrahamove daritve Izaka, ki priteguje pozornost
mislecev danes enako močno kot v preteklosti. Udeleženci so spoznavali nove metode,
nove vpoglede in sadove zavzetega poglabljanja v svetopisemsko besedilo. Kongres,
ki se je odvijal v prostorih Pravne fakultete z vsemi možnostmi za gostovanje tako
eminentne skupnosti, je potekal po skrbno pripravljenem programu, ki ga je zasnoval
Organizacijski odbor pod predsedstvom predsednika IOSOT, akad. prof. Jožeta Krašovca.
Izreden prispevek tokratnega kongresa je bil tudi spremljajoči kulturni program,
začenši s slovesno otvoritvijo v nedeljo, 15. julija 2007, zvečer v okviru bibličnega
festivala na Pogačarjevem trgu ter v večerih v ljubljanski stolnici. Kulturni program
je zaznamovala ekumenska razsežnost – nastopali so zbori in solisti iz sedmih držav,
med njimi tudi deški zbor Glinka iz St. Petersburga. Po besedah organizatorja je bila
Slovenija primeren kongresni kraj iz več razlogov – ptujski škof Viktorin je bil razlagalec
Svetega pisma v latinskem jeziku v 3. stoletju in Hieronim, prevajalec Svetega
pisma v latinščino, pa je bil rojen na Krasu. Slovenija kot dežela na križišču
Zahoda in Vzhoda ter dežela nekdanjega totalitarnega državnega sistema je bila zares
bleščeča gostiteljica vrhunskega mednarodnega znanstvenega zbora na pragu njenega
predsedovanja Evropski uniji.Udeleženci so bili z organizacijo kongresa izredno zadovoljni.
Pravoslavni teologi so izražali veliko hvaležnost, da so se lahko udeležili kongresa
in da so se lahko srečali s strokovnjaki s področja Stare zaveze. Na kongresu je prevladovalo
prijetno vzdušje, prežeto s toplino in domačnostjo. Sveto pismo je različnost
kultur in veroizpovedi povezovalo v eno.