Svetovni kongres biblicistov v Ljubljani

LJUBLJANA (19. julij 07 RV) - Včeraj sta v okviru svetovnega bibličnega kongresa, ki poteka v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani, zasedanja nadaljevali dve organizaciji: glavna, za študij Stare zaveze, in organizacija za kumranske študije. Glede na pretekle dni se je zvrstilo manjše število predavanj, saj je študijsko vzdušje sprostil družabni in turistični program, ki ga je v popoldanskih urah organiziralo turistično podjetje Kompas.
V okviru programa študija Stare zaveze se je v dopoldanskih urah zvrstilo šest predavanj. Šlo je za vprašanja k pristopu interpretacije Stare zaveze, filozofske razlage knjig in raziskavo slovanske Biblije.
V okviru kumranskih študijev se je zvrstilo osemnajst predstavitev, ki so bile tudi zadnje predstavitve te organizacije. Obravnavale so različne teme in posamene pojme, ki se pojavljajo v mrtvomorskih rokopisih, analizirale so njihovo zgradbo in poskušale določiti posamezne plasti. Več strokovnjakov je podalo refleksijo na zgodovino raziskovanja omenjenih spisov, ki traja že šestdeset let. To je v primerjavi z zgodovino raziskovanja Stare zaveze relativno malo, vendar so kljub temu opazni premiki in spremembe v pristopih in razumevanjih.
Zvrstili so se predavatelji iz Velike Britanije, Francije, Škotske, Švice, Norveške, Nemčije, Japonske, Združenih držav Amerike, Kanade in Izraela.
Večer je v atriju Pravne fakultete popestril sprejem, ki ga je za udeležence pripravila Slovenska škofovska konferenca. Navzoče je pozdravil predsednik SŠK, ljubljanski nadškof in metropolit, Alojz Uran. V krajšem pozdravnem nagovoru je med drugim povedal:
Vesel sem tega sprejema, kjer se po vaših napornih dnevih iskanja, študija, razmišljanja in pogovora o skrivnostih Svetega pisma preprosto srečamo in med seboj povežemo. Čeprav človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Besede, ki prihaja iz Božjih ust, pa je vendar tudi ta kruh in naše druženje nocoj znamenje Božje dobrote do nas.
Iskreno želim, da bi svetovni biblični kongres vsakemu od vas in občestvom, ki jim pripadate, ter vsem nam skupaj pomagal vedno globlje odkrivati resnično obličje Boga in tako ob Božji besedi globlje razumeti smisel našega bivanja.
Naj Nebeški Oče blagoslavlja vsa prizadevanja za oznanjevanje Besede življenja, da bi se – kjer koli živimo in delamo – visoko nad vse postavljalo bistveno sporočilo naše vere: Bog je ljubezen.
Kulturni program je obogatila predstavitev judovskih plesov, ki so jih po sprejemu zaplesali na dvorišču Teološke fakultete.
Včeraj je bila na Svetovnem kongresu biblicistov v središču raziskav tudi slovanska Biblija. To je zelo obsežno področje, ker obsega študijsko obdelavo, kako je Sveto pismo prisotno v zgodovini vsakega slovanskega naroda. Prevod Svetega pisma v posamični jezik predstavlja vsaj štiri velike razsežnosti, ki so pravi dogodki. Prevod Svetega pisma je najprej veliki jezikovni dogodek. Enako pomemben je kulturni vidik tega dogodka. Vsak prevod je hkrati tudi veliki znanstveni dosežek. Za verne ljudi pa je prevod Svetega pisma v živ jezik pristen teološki dogodek.
Prevod Svetega pisma v slovenščino je bil veliki jezikovni dogodek, ker so prevajalci morali najprej najti ali ustvariti nove slovenske besede, da so lahko prevedli besedila iz hebrejščine, grščine in latinščine, ki govorijo o stvareh, ki so bile čisto nove za takratno slovenščino, pa tudi za slovensko miselno področje. Zato vsak prevod Svetega pisma vedno bogati jezik v katerega je prevedeno.
Prevajalec mora tudi posebno skrbno paziti, da s prevodom tudi poda podobo človeškega lika, ki ga besedilo opisuje ali o njem poroča. Tako poročilo o Abrahamu mora tudi na jezikovni ravni podati sporočilo, da je Abraham oče vseh verujočih. To pomeni, da mora slovensko besedilo vsaj nakazati njegovo vero, njegov odnos do Boga, ki je poln vere v Boga Stvarnika. Tak lik je bil nov za slovenskega človeka, ki je prvič bral Sveto pismo in je tudi nov danes, ko se današnji rod srečuje s takim likom vernega zrelega moža. V tem pogledu dober prevod ustvarja nova kulturna obzorja in odpira določeno kulturo krščanski kulturi in duhovni izkušnji ter razsežnosti.
Vsak prevod pa je tudi znanstvena novost, ker prevajalci, ki niso le umetniki besede, ampak vrhunski znanstveniki s področja bibličnih ved, vedno upoštevajo živo cerkveno učiteljstvo, najbolj pomembna dognanja svetopisemskih ved, v svoje prevode pa nujno tudi vnašajo svoja dognanja, ki so sad temeljitega znanstvenega dela. Prevod Svetega pisma pa je za vernike vrhunski teološki dogodek. Sveto pismo je namreč božja beseda. Če je že človekova beseda živa, močna in premika človekovo notranjost, potem to toliko bolj velja za Božjo besedo, ki je izraz Božje moči in vedno doseže svoj učinek, kot pravi prerok Izaija in se k Stvarniku nikoli ne vrne prazna, ne da bi dosegla svoj namen. S prevodom Božja beseda stopi v določeno jezikovno področje in tam deluje z močjo svoje vsebine in svojega božjega porekla. Dober prevod Svetega pisma je zato tisti, ki božjemu sporočilu omogoči, da s svojo močjo deluje preko jezika v ljudeh. Jezik Svetega pisma ni običajen človeški jezik, ker ne razodeva le dogajanja med ljudmi in v ljudeh. Svetopisemski jezik človeku razodeva Boga, njegovo bistvo, Njegov način delovanja in opisuje odnose med Bogom in človekom, ki so drugačni, ker je prvi sogovornik, Bog človekov Stvarnik in ni zgolj človek. Za kristjana je Sveto pismo božji govor o Bogu, je razodevanje Boga ljudem, zato ta govorica na novo ustvarja običajen človeški jezik in mu nujno daje nove, teološke razsežnosti.