Svetovni kongres biblicistov v Ljubljani

LJUBLJANA (18. julij 07 RV) – Včeraj se je pestro dogajanje na svetovnem bibličnem kongresu nadaljevalo. V okviru glavnega kongresa IOSOT je bilo dopoldne predstavljenih sedem obširnejših raziskav, popoldne pa štirinajst krajših, vmes pa se je v hotelu Union sestal še posvetovalni odbor Stare zaveze. Svoje zasedanje je nadaljevala tudi Mednarodna organizacija za kumranske študije, ki je tako kot prejšnji dan pripravila 22 predavanj.
Kumranski spisi, poznani tudi kot mrtvomorski zvitki, so obsežna zbirka besedil, ki so jih odkrili leta 1947 v Kumranu, izraelskem mestu ob severozahodni obali Mrtvega morja. V nekaj letih izkopavanja so v enajstih jamah odkrili več kot 800 dokumentov. Spisi, ki so večinoma verske narave in vsebujejo tudi dele hebrejske Biblije, predstavljajo neprecenljivi vir za raziskovanje antičnega judovstva. Najdba zvitkov je dodobra pretresla tako strokovno kot laično javnost, saj njihov izvor in pomen še vedno ostajata zavita v skrivnost in ugibanja. Okoli Kumranskih spisov se je spletlo mnogo različnih teorij, pojavilo pa se je tudi nekaj pop-literature, ki je zvitke predstavljala na senzacionalističen in tudi precej površen način, večinoma z namenom demantiranja krščanske vere.
Najširše sprejeta teorija, ki je včasih veljala za edino, je, da so zvitki delo esenov, stroge judovske ločine, ki je cvetela ravno v stoletjih okoli Kristusovega rojstva. Eseni so bili judovska verska skupina, ki je posebno močno gojila tri bistvene prvine judovstva, namreč vero, da bo Mesija prišel, da ima judovstvo in človeštvo prihodnost, ki se postopno razodeva in, da se Bog človeku razodeva na skrivnosten in vedno nov, mističen način. Iz vseh teh razlogov je skupnost esenov v svojo askezo vključila tudi celibat in stroga pravila.
Danes se poleg teorije o esenih pojavljajo tudi druge hipoteze, ki kažejo na drugačne izvore mrtvomorskih zvitkov. Ne glede na to, da ni popolnega soglasja in ga tudi najbrž nikoli ne bo, pa je neizpodbitno dejstvo, da so kumranski spisi dokaz za široko razvejana prepričanja in raznolike prakse judovstva v času drugega templja, to je v obdobju med 516 pr. Kr. in 70 po Kr., ko so Rimljani porušili tempelj v Jeruzalemu.
Svoja zasedanja je danes nadaljeval tudi Mednarodni projekt za sirski jezik, projekt, ki raziskuje sirski jezik. Pripravili so 6 predavanj in seminar o globalni biblični hermenevtiki, oziroma razpravo kako razlagati in razumevati biblična besedila. Predavali so strokovnjaki iz Grčije, Avstrije, Romunije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Švedske, Švice, Madžarske, Francije, Združenih držav Amerike, Kanade, Izraela, Libanona, Južne Afrike in s Havajev.
Dan so zaključili s plenumom in kulturnim programom v ljubljanski stolnici.Iz tega kratkega poročila o dosežkih znanstvenih raziskav o Kumranskih spisih in o judovski verski skupnosti esenov je mogoče podati dva zaključka. Prvi je ta, da so strokovnjaki za kumranske spise in skupnost esenov zelo previdni glede dokončnih spoznanj in zaključkov tako o vsebini kumranskih spisov, kot o vplivu esenov znotraj judovstva v času, ko je ta skupnost živela in delovala. Vse kaže, da še premalo vemo, da bi lahko dali dokončne zaključke. Drugi zaključek pa je bolj verske narave, v smislu, da so bili eseni velika novost v judovskem izročilu, ker so prihodnost Izraela kot teološke danosti videli v prihodu obljubljenega Mesije, v eshatologiji, to je v motrenju prihodnjih stvarnosti in v mistiki, ki je posebno močna in zelo osebna oblika vernosti na ravni posameznik, oseba – Bog Stvarnik. Pri tem je ključnega pomena najti odgovor na vprašanje, zakaj so se v judovskem duhovnem in verskem izročilu pojavili eseni in njihovi duhovni ter teološki spisi, ki so velika novost v zgodovini judovstva. Trije zgodovinski, torej zunanji razlogi so bili naslednji: izguba politične samostojnosti dobra tri stoletja pred pojavom esenov, ko je Aleksander Veliki vzpostavil nova politična razmerja tudi na širšem področju Palestine. Naslednji zunanji razlog je bil pohod helenizma, oziroma grške kulture, od jezika do filozofije. Tretji pa je bila takratna vesoljna moč Rimskega imperija. Njegov obstoj je postavil pod vprašaj vrsto verskih razsežnosti judovskega verovanja, od mesijanizma do dejstva, da so Judje izvoljeno ljudstvo. Ti zunanji razlogi so silno zaostrili ključno versko prvino judovstva, namreč vero v Jahveja, ki je Stvarnik vesoljstva, ki je zbral Izrael kot svoje izvoljeno ljudstvo in se mu razodeval skozi zgodovino. V takratnih zgodovinskih okoliščinah so vse te prvine bile postavljene pod vprašaj. Predvsem pa je bilo treba dati odgovor na vprašanje, ali se Bog še vedno razodeva izvoljenemu ljudstvu in kako? Eseni so prav gotovo iskali odgovore na ta ključna vprašanja. Z gotovostjo lahko rečemo, da so na ključno teološko vprašanje, ali se Bog še razodeva, dali pozitiven odgovor. To pa pomeni, da so ohranili živo pristno versko izročilo judovstva v tistih silno zahtevnih časih.