19. kongres Mednarodne organizacije za študije Stare zaveze v Ljubljani

LJUBLJANA (13. julij 07 RV) – Včeraj so se odprla vrata 19. kongresa Mednarodne organizacije za študije Stare zaveze IOSOT, in pridruženimi kongresi, ki bodo potekali do 20. julija. Dela kongresa je začela Mednarodna organizacija za študije targumov, IOTS. Preko dneva se je zvrstilo dvanajst predavanj, ki so jih pripravili strokovnjaki z različnih univerz iz Združenih držav Amerike, Španije, Velike Britanije, Nemčije in Nizozemske.
Predmet preučevanja IOTS-a so targumi – prevodi hebrejske Biblije v aramejščino. Nastajati so začeli, ko je v ospredje namesto hebrejščine stopil aramejski jezik. Predvsem od izgnanstva v 6. st. pr. Kr. naprej se je kot pogovorni jezik začela uveljavljati aramejščina, hebrejščina pa je ostajala jezik svetih spisov in učenjakov. Targumi so bili tako naravna posledica te družbene spremembe. Sprva so prevode podajali zgolj ustno med liturgičnimi obredi, nato pa so našli svoje mesto tudi v pisani obliki. Do danes se je ohranilo več targumov, najpomembnejša pa sta gotovo Targum Onkelos, ki podaja prevod Pentatevha (petih Mojzesovih knjig) ter Targum Jonatan, ki prinaša aramejsko verzijo Prerokov.
Targumi se v svojih prevodih zelo razlikujejo. Med njim najdemo tako tiste, ki so izvirniku precej zvesti, kot tudi take, ki poleg prevoda dodajajo tudi razlago posameznega odlomka. Zaradi dodanih razlag bi nekatere targume zato težko označili za prevode.
Predavatelji so predstavili poglobljene študije o posebnih tematikah v zvezi s proučevanjem targumov. Nekatere so podajale razlage zgodovinskega razvoja, druge iskale razlage, raziskovale vzporedna mesta, se spraševale o teorijah, podajale jezikovne analize ipd. Dve predavanji sta predstavili dva večja novejša projekta, ki bosta olajšala nadaljnje raziskovanje. Beate Ego iz Univerze v Osnabrücku v Nemčiji je predstavil tako imenovani DTHB slovar: Zgodovinski slovar Svetega pisma, ki bo prinašal tekstnokritične informacije svetopisemskih knjig in s tem priznal pomen raznolikim tekstnim pričam, ki jih najdemo za določeno biblično besedilo. David Kroeze iz univerze v Kampenu na Nizozemskem pa je predstavil spletno stran Targum Manuscript Database, ki bo začela delovati letos in bo vsebovala opise obstoječih targumskih rokopisov.
Targumi predstavljajo pomemben prispevek k bibličnim študijam z več vidikov – prevajanje, razlaga bibličnih tekstov, zgodnje ideje – in študij teh vsebin predstavlja obogatitev našega razumevanja svetopisemskih besedil.
Ta zadnja trditev, da namreč študij targumov predstavlja obogatitev razumevanja svetopisemskih besedil, je pomembna predvsem na dveh ravneh. Targumi kot prevodi starozaveznih knjig iz hebrejščine v aramejščino so pomembni zaradi tega, ker so prevajalci govorili oba jezika, hebrejščino in aramejščino in so zato dobro poznali vsebino besedil, tako hebrejskega izvirnika kot prevoda v aramejščino. Razen tega so živeli sredi verskega in celotnega življenjskega izročila v katerem se je prehod iz enega jezika v drugega dejansko vršil. Poznejši targumi, torej poznejši prevodi, ko je klasična hebrejščina, v kateri so bila napisana prvotna besedila svetopisemskih knjig, ostala zapisana le v knjigah, so tudi silno dragoceni, ker odkrivajo katere ključne vsebine in izrazne oblike v aramejščini so ostale iste kot v prvih targumih, katere pa so doživele kakšne oblikovne ali vsebinske spremembe in zakaj. Iz primerjave besedil različnih prevodov iz odmaknjenih obdobij, je možno odkriti in dovolj jasno ugotoviti vsebino razodetja.
Študij targumov pa je obogati naše razumevanje svetopisemskih besedil, tudi zaradi komentarjev, razlag, ki jih vsebujejo. Komentarji so pomembni v dveh pogledih. Najprej so komentarji obširne razlage vsebine besedil, ki jih komentirajo. To so pretežno teološke, duhovne, moralne in praktične vsebine. Komentarji pa tudi vsebujejo vrsto pripomb, kako je neko besedilo potrebno razumeti na jezikovni ravni. V tem pogledu so zlasti pomembni tisti komentarji, ki navajajo inačice prevodov, ki želijo bolj natačno nakazati pravo vsebino besedila, ki je v uradnem prevodu. Take pripombe so dragocene zlasti v odnosu do vsebine besedila, pa tudi kot jezikovna tankočutnost in nakazovanje miselnega sveta, ki ga jezik podaja in nakazuje. Za znanstvenike in svetopisemske strokovnjake je študij targumov pomemben, da bolj ali manj točno ugotovijo katero in kakšno je temeljno sporočilo svetopisemskega besedila na jezikovni ravni. Za verne ljudi pa je študij targumov pomemben, da bolje spoznajo razodeto, teološko sporočilo svetopisemskega besedila, in kako je to sporočilo vsebinsko prisotno v določenem jeziku, predvsem pa v zapisanem besedilu, predvsem pa, kako jezik kaže na razodete vsebine in kako oblikuje in izraža človekovo nadnaravno razsežnost in odprtost zanjo.