Podatki o vernosti v Avstraliji

RIM – Le leto dni pred Svetovnim dnevom mladih 2008, ki bo potekal od 15. do 20. julija 2008 v Sydneyu, podatki o verski pripadnosti iz nacionalnega popisa prebivalstva 2006 kažejo, da se Cerkev v Avstraliji sooča s številnimi izzivi, piše pater John Flynn na spletnih straneh agencije Zenit. Avstralski statistični urad je 27. junija letos v sporočilu za javnost zapisal, da krščanstvo ostaja vodilna veroizpoved v državi. Od leta 1996 do leta 2006 je število kristjanov naraslo na 12,7 milijonov, kar pa glede na število vseh prebivalcev pomeni upad za 7 odstotkov. Katoliška Cerkev je z 5,1 milijoni katoličani največja krščanska skupnost. Število katoličanov je od leta 1996 naraslo za 7 odstotkov, glede na celotno prebivalstvo pa je upadlo. Lani je bilo slabih 26 odstotkov vseh Avstralcev katoličanov. Druga največja Cerkev v Avstraliji je Anglikanska Cerkev, katere pripadniki tvorijo 19 odstotkov prebivalstva. Tudi število teh pada. Med krščanskimi veroizpovedmi se najhitreje veča število binkoštnikov – v 10-tih letih je naraslo za 26 odstotnih točk na 220.000 članov. Poleg krščanskih veroizpovedi so v Avstraliji tudi budisti, ki predstavljajo 2 odstotka prebivalstva, muslimani 1,7 odstotka in hindujci 0,7 odstotka. Število članov teh treh verstev narašča. Število hindujcev in budistov se je od leta 1996 do leta 2006 več kot podvojilo. Narašča tudi število ateistov, ki jih je leta 2006 bilo 3,7 milijonov. V Novem Južnem Walesu, katerega glavno mesto je Sydney, živi največ katoličanov, to je dobrih 28 odstotkov. Močna skupina v Novem Južnem Walesu so binkoštniki, katerih število narašča. Binkoštna Cerkev v Sydneyu naj bi štela okrog 19.000 članov, pastor Brett Macpherson pa meni, da je število verjetno še večje.
Sydney Morning Herald je objavil tudi analizo stanja na področju vere med mladimi. Bernard Salt piše, da se je med letom 2001 in 2006 število vernikov, starih od 20 do 35 let zmanjšalo. Glede na podatke iz zadnjega popisa prebivalstva Salt ugotavlja, da so ljudje iz te starostne skupine vse manj najgnjeni k ohranjanju tradicionalne vere. Da bi mlade navdušili za bližnje stike z vero, so Avstralci oktobra 2006 uvedli Nacionalni program za kaplanstvo v šolah. Avstralska ministrica za vzgojo in izobraževanje Julie Bishop pravi, da je bilo vloženih 1.500 prošenj za kaplane, kar je 15 odstotkov vseh avstralskih šol. Zaradi velikega povpraševanja je avstralski premier za izvedbo programa namenil še dodatnih 29 milijonov ameriških dolarjev.Avstralski pisatelj Gary Bouma v svoji knjigi Avstralska duša piše, da je Avstralija tipičen primer sekularizirane, postmoderne in postkrščanske družbe, vendar to ne pomeni, da je brezbožna. V primerjavi s šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja je danes celo večje zanimanje za vero in duhovnost, ugotavlja Bouma. Raziskave o obisku katoliških in protestantskih cerkva pa kažejo, da so tisti, ki redno hodijo v cerkev, starejši ljudje, med katerimi prevladujejo ženske. Michael Gilchrist v svojo knjigi Izgubljeno! Avstralski katoličani danes, ugotavlja, da število duhovnikov in število redov padata, zaradi česar slabi moč župnij in katoliških šol, ki delujejo pod vodstvom redovnikov in redovnic. Gilchrist predlaga različne ukrepe za izboljšanje razmer v Katoliški Cerkvi v Avstraliji. Med drugim priporoča močno škofovsko vodstvo, obnovitev in osvežitev katoliške identitete cerkvenih šol in okrepitev predanosti liturgičnemu življenju. Kljub zahtevnosti te naloge je predsednik avstralske škofovske konference Philip Wilson optimističen. Dejal je, da je prihodnost Cerkve zagotovljena, ker je Bog zvest, ljudje pa so odprti za Božje sporočilo.