Duhovna misel sestre Darije Krhin za 14. nedeljo med letom

(7. julij 07 RV) - Dragi bratje, drage sestre! Štirinajsta nedelja med letom je letos pri nas tudi dan zunanjega praznovanja godu slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda. Božji služabnik Janez Pavel II. ju je razglasil za sozavetnika Evrope, tiste Evrope, ki je zrasla iz krščanskih korenin, na katere pa bi rada v sedanjem času kar pozabila. Ta Evropa, katere del smo - pa naj to hočemo ali ne - potrebuje novo evangelizacijo, potrebuje Kristusov evangelij, da bi se prebudila iz mlačnosti ali včasih celo sovražnosti do njega. "Verska brezbrižnost in skoraj izginula verska praksa, nista ob obstoječih težkih problemih človeškega bivanja nič manj zaskrbljujoči in razdiralni kot pa izrecni ateizem" (KL 34). Sveta brata Ciril in Metod, ki sta kot apostola vere, evangelija in kulture, posebej pomembna za slovanske narode - in torej tudi za nas - sta v našem času še vedno navdih za vse nas, ker sta zgled gorečnosti za Božjo stvar. Naj bosta za nas predvsem mogočna priprošnjika pri Bogu, da ne bi nikoli zavrgli bogate krščanske dediščine, da ne bi nikoli pozabili na dolžnost pričevanja! Zato ni samo lepa fraza, ko rečemo, da ta Evropa potrebuje tudi naš, tvoj in moj, prispevek življenja iz vere in iz evangelija; da potrebuje, da smo tam, kjer smo, prepoznavno znamenje Kristusa in njegovega oznanila.
Z mislijo na tako krščansko poslanstvo bi lahko evangeljski odlomek 14. nedelje med letom, vzet iz 10. poglavja Lukovega evangelija, imenovali neke vrste 'vademekum' ali knjigo s praktičnimi pojasnili za Jezusove poslance ali misijonarje. Kot pravi evangelist, jih je Jezus razposlal dvainsedemdeset, "po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval". Poslal jih je kot tisti, ki je gospodar žetve. Kristjanova misijonarska poklicanost prihaja od Boga; je dar, za katerega naj bi prosili, potem pa ga sprejeli z veseljem. Ali še drugače rečeno: Božje delovanje poraja oznanjevalce besede in Besede (pisano z veliko).
Kristjan, ki mu je zaupano poslanstvo oznanjevanja, je po Jezusovih besedah na strani slabotnih; primerja ga "jagnjetu med volkovi". Njegova moč ni v sodelovanju z mogočnimi tega sveta, niti v posedovanju materialnih stvari. Jezus pravi svojim učencem: "ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal." Pred očmi morajo imeti cilj svojega poslanstva. Ravnati se morajo po Jezusu, ki jih pošilja, jih spremlja in jim daje moč. Zato je kristjan v poslanstvu notranje svoboden človek; živi od tega, kar prejme: "delavec je vreden svojega plačila", pravi Jezus. Kljub temu se ne veže na nikogar in če je zavrnjen, se ne ustavi. Na svoji poti vrši dela ljubezni, kot je naročil Jezus: "ozdravljajte bolnike… in jim govorite: približalo se vam je Božje kraljestvo." To je sporočilo, za katerega Jezusov učenec živi in katerega oznanja. Njegovo sporočilo je sporočilo upanja, ne pa zgolj širjenje nekih idej, ki jih tudi v sedanjem času mnogi razglašajo z veliko spretnostjo. Tisti, ki oznanja Jezusa, nima zahrbtnih namenov, saj je najprej tudi sam zvest poslušalec Jezusa in njegove besede. Njegovo apostolsko delovanje dobiva svojo uspešnost od živega stika z Bogom, ki ga hrani z molitvijo. Človek, ki je s svojim življenjem to potrjeval v naših dneh in v naši domovini, je bil in ostaja pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Če nas je prevzemala njegova vera, dobrota, odprtost do vsakogar in širina njegove misli, potem nam ima veliko povedati tudi sedaj, ko ni več med nami. Pastir velikih duhovnih razsežnosti, ki je zaupal Bogu in v vsem razpoznaval njegovo voljo, ki je bil iskren in pošten, ki mu je bil blizu svet, a je nadvse ljubil svojo domovino, ki je služil Bogu in ljudem, ki je imel rad vsakega človeka, ki je bil blag in razumevajoč, ki je znal poslušati in spodbujati - ta pastir nam je v svoji oporoki zapustil prošnjo, ki nas obvezuje. Prosi nas, naj "storimo vse in si prizadevamo z vsemi svojimi močmi, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest". Ko si bomo za to prizadevali, naj nas spremlja Božja pomoč in priprošnja tega svetniškega pastirja ter vseh naših svetih mož in žena!