Komentar

(5. julij 07 RV) - Danes in jutri poteka v Rimu kongres novinarjev z liberalnega področja. To je neke verste ustanovni kongres, kot je razvidno iz naslova: Menjajmo stran! Novinar Mauro Mazza, predsednik združenja liberalnih novinarjev, je ob otvoritvi kongresa dopoldne dejal, da liberalni novinarji “želijo za vse ustvariti kompas resnice in svobodne misli”. Menjati stran, lahko bi tudi rekli obrniti stran, zanje pomeni ustvariti neka nova izhodišča za vse, ki delujejo na področju sredstev družbenega obveščanja in se borijo za uveljavitev liberalnih vrednot. Na kongresu bodo v ta namen sprejeli dve odločitvi. Prva je ta, da bodo vsako leto pred kongresom pripravili poseben dokument, neke vrste niz trditev, tez, oziroma novih izhodišč za informiranje, ki jih bodo na kongresu pretresli in jih dali javnosti v presojo. Druga odločitev pa je ustanovitev dveh novih priznanj za novinarje, ki jih bodo podelili od letos dalje. Prvo je “Priznanje Oriana Fallaci za človekove pravice”, drugo pa “Priznanje Walter Tobagi za antikonformizem”. Obe osebnosti, Oriana Fallaci in Walter Tobagi, sta bila ugledna italijanska novinarja, ki sta neustrašeno podajala pozitivne ideje, stil življenja in novinarstva.
To srečanje liberalnih novinarjev, pravi Mauro Mazza, je sad dolgega razmišljanja in pogumne želje postati novinarji, ki jih ne bo mogoče ožigosati “levi” ali “desni”. Želijo postati skupina novinarjev, ki ne bodo podlegali raznim vplivom, ideološkim, gospodarskim, političnim in drugim, skratka, da ne bodo conformisti, da ne bodo pisali po vetru. Vse to želijo preseči in postati novinarji, ki jih bosta pri njihovem delu vodili vrednoti svoboda in resnica. V tem smislu hočejo postati kompas, ker so prepričani, da obstajajo načela, ki se jim ni mogoče odpovedati ali jih razprodati, kot se je to dogajalo do sedaj.
To je vsekakor dobra, lepa in vzpodbudna novica z več vidikov. Ti novinarji odprto priznajo več stvari hkrati. Med temi tudi to, da so do sedaj pisali nestrokovno, kot novinarji, ki so poklicani, da članom družbe razlagajo politično, gospodarsko, kulturno, družbeno, mednarodno in vrsto drugih stvarnosti tako, da jim pomagajo odkriti dejansko stanje na področjih o katerih pišejo. Priznali so tudi, da so pisali pod vplivom raznih ideologij, pod političnimi in drugimi pritiski, ki so jim hote ali nehote podlegli. Priznali so, da jim je tega dovolj, ker so uvideli, da kot novinarji z vsemi navedenimi slabostmi in nestrokovnostjo vedno manj ali pa nič več ne pomenijo.
Upati je samo, da bodo zmogli postati resnično pravi novinarji, svobodni in zavzeti za resnico! Verjetno so sami na lastni koži doživeli, kako strahovito zavajujoča in kriminalna je bila Leninova trditev, ki je svojim boljševikom in novinarjem dejal: “Lažite, lažite, nekaj se bo prijelo!” Lenin je dobro vedel, da človek ne živi od laži, ampak od resnice. Ker pa je bil moralno izprijen, je resnico sprevrgel v trditev, da se bo laž prijela zaradi svojega nasilja nad resnico in svojega vztrajnega ponavljanja.
Upati je tudi, da so ti novinarji končno le prišli do spoznanja, da bliskovito širjenje novic prav tako bliskovito razgali laž in pristranskost poročanja. Če je temu tako, potem je to resnično dobra novica. V ozadju pa je verjetno še globlje spoznanje, namreč ugotovitev, da so plehki novinarji po pravilu zgrešili vse bistvene napovedi v politiki, gospodarstvu in še posebej na ravni idej, ki se v svetu kljub vsemu uveljavljajo. To je razlog, zakaj je danes na pohodu rumeni tisk, in ne resno novinarstvo. Kot poklicni opazovalci, poročevalci in oblikovalci javnega mnenja pa se tudi verjetno bolj jasno kot do zdaj zavedajo, da je sedanjost in še bolj prihodnost treba dejansko drugače razlagati in odkrivati sebi in bralcem. Kadar namreč novinarju prihodnost uide iz strokovnega obzorja, je to poklicni poraz in dokaz nestrokovnega dela. Takrat novinar ni več sol družbe, ampak snov, ki jo ljudje pohodijo. Zelo zanimivo bi bilo zvedeti, kaj je bilo tisto, kar je to skupino spodbudilo, da želi menjati stran in se resno lotiti novinarstva? To pa tudi kaže na dejstvo, da je vsako zdravo novinarstvo vedno v službi ljudi, družbe in na prvem mestu v službi resnice.