Avdienca Svetega očeta

(4. julij 07 RV) - Sveti oče je imel danes zadnje srečanje z verniki in romarji z vsega sveta pred počitnicami, ki jih bo začel v ponedeljek. Prvo skupino romarjev je sprejel v baziliki sv. Petra in jih pozdravil v največjih evropskih jezikih. Srečanje je nato nadaljeval v avli Pavla VI., kjer je imel katehezo o sv. Baziliju za obe skupini.
Danes je naša pozornost usmerjena na veliki in svetal lik svetega Bazilija, je začel Sveti oče svojo katehezo. Rodil se je okrog leta 330 v globoko verni družini. Filozofsko izobrazbo so mu dali najboljši učitelji v Atenah in v Bizancu. V tem času je, kot sam pravi, živel razsipno in potratno, dokler se ni spreobrnil in se podal v meniško življenje. Tam se je povsem posvetil motrenju Kirstusa, ker se je hotel srečati samo z Njim. Leta 370 je postal škof v Cesareji v Kapadociji. Njegova škofovska služba je bila kratka, komaj slabih deset let, ki pa jo je opravljal silno vneto tudi na dušnopastirskem področju. V sebi je z modro uravnovešenostjo povezoval službo vernikom, predanost molitvi in premišljevanju v samoti. Vero vernikov je krepil s svojimi pridigami in s spisi. Zoper krivoverstva svojega časa se je boril tako, da je natančno opredelil in učil, kako naj kristjani razumemo, da sta Kristus in Sveti Duh vsak zase Bog in eno z Bogom Očetom. Kot škof si je prizadeval za edinost Cerkve tudi tako, da se je boril za njeno svobodo v odnosu do političnih oblasti. Na področju bogoslužja je uvedel veliko novosti in tako preoblikoval bogočastje, pri tem pa je ohranil veliko skrb in pozornost za velike materialne težave vernikov. Da bi lajšal njihovo bedo je ustanovil vrsto zavetišč in gostišč za najbolj potrebne. Ta središča so postala prava »mesta usmiljenja«, ki so jih poimenovali kar po njem, Bazilijade.
Ob tem je veliko naporov vložil za reševanje stisk in potreb krščanskih bratovščin, ki so se posvetile Bogu. Zanje je pripravil globoka razmišljanja o meniški izkušnji. V svojem življenju je izpolnil program, ki si ga je zadal, ko je zapisal, da želi postati »apostol in služabnik Kristusov, delivec božjih skrivnosti, glasbenik kraljestva, vzor in pravilo pobožnosti, oko telesa Cerkve, pastir Kristusovih ovac, občutljiv zdravnik, oče in hranilka, božji sodelavec, božji poljedelec in graditelj božjega svetišča«. Njegova dognanja bo s pridom uporabil sv. Benedikt pri sestavljanju svojega Pravila za benediktinski red, oziroma za zahodno meništvo. Na koncu pozdravov in pred molitvijo očenaša ter zaključnega blagoslova, je Sveti oče nagovoril prisotne mlade in njihove vrstnike po svetu. Čez eno leto se srečamo na Svetovnem dnevu mladih v Sydneyu! Rad bi vas opogumil, da se dobro pripravite na to čudovito obhajanje vere, ki ga boste preživeli skupaj s svojimi škofi, duhovniki, redovniki, mladimi voditelji in drugimi. Svetovni dan mladih je veliko več kot le nekakšen dogodek. To je čas globoke notranje obnove in od tega sadu bo imela korist celotna družba. Sveti Duh namreč razsvetljuje čudež človeške duše in ji kaže pot, da postane podoba in sredstvo ljubezni, ki priteka od Kristusa. In takšno ljubezen potrebuje današnji svet. Na koncu je Sveti oče mladim priporočil, naj skupaj z Marijo molijo: »Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni«.