Homilija Svetega očeta o Petrovi izpovedi vere

(29. junij 07 RV) - Sveti oče je v uvodnem delu pridige na slovesen praznik prvakov apostolov Petra in Pavla, ki sta tudi zavetnika Večnega mesta, dejal, da je o svetem Pavlu govoril sinoči, ko je tudi oklical Pavlovo leto. Danes pa bo ob grobu sv. Petra, kjer so zbrani novi metropoliti in uradna delegacija Ekumenskega carigrajskega Patriarhata, v homiliji razmišljal o Petrovi izpovedi vere v Kristusa.
Petrova izpoved vere je bila pomemben in odločilen trenutek v življenju vseh apostolov, ker je neločljivo povezana z dušnopastirskim poslanstvom v vodenju božjega ljudstva, ki mu ga je Kristus zaupal. Vsi evangelisti tudi poročajo, da je Peter izpovedal vero v Kristusa v pomembnem trenutku Kristusovega javnega delovanja. To se je zgodilo po Jezusovem javnem delovanju v Galileji, ko se je odločno napotil v Jeruzalem, kjer bo s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem izpolnil svoje odrešenjsko poslanstvo. Učenci so vključeni v ta dogodek, saj jih Jezus povabi naj se odločijo in se tako opredelijo tudi pred monožico, da bodo postali skupnost verujočih v Kristusa, bodo njegova družina, začetek Cerkve.
Dejansko obstajata dva načina »videti« in »poznati« Jezusa. Eden je način, kako ga vidi množica, drugi pa, kako ga vidijo in poznajo učenci. Drugi je bolj pronicljiv in pristen. Z dvojnim vprašanjem: »Kaj pravijo ljudje – Kaj pa vi pravite o meni?«, Jezus povabi učence, da se zavedajo teh dveh različnih pogledov nanj. Ljudje mislijo, da je Jezus prerok. To ni napačno, ni pa dovolj, je premalo, ni dovolj jasno in ne nakaže prave novosti, ki jo prinaša Jezus. Tudi danes je tako. Mnogi se srečajo s Kristusom le na zunaj, površno. Strokovnjaki priznavajo Jezusov vpliv na človeštvo, kot ga je imel Buda, Konfucij, Sokrat in drugi modrijani in veliki ljudje. Ne dospejo pa do njegove enkratnosti. Zato Jezus ponovi vprašanje učencem: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« In Peter odgovori: »Ti si Kristus, sin živega Boga!«, poroča evangelist Matej. To Petrovo izpoved, »ti si Kristus«, »Sin živega Boga«, je mogoče pristno razumeti le v luči skrivnosti njegove smrti in vstajenja. Ta besedila tudi jasno povedo, da je celovitost krščanske vere nujno treba iskati v Petrovi izpovedi vere, seveda v luči Jezusovega nauka na poti v Jeruzalem, kjer se razodene kot dejanski Božji Sin. Tudi danes ni dovolj pravilno izpovedati vero v Kristusa, ampak se je vedno znova treba od Gospoda naučiti, kako vsak kristjan na svoj način spozna, da je Kristus Gospod in Odrešenik. Potrebno pa je tudi odkriti pot, po kateri sedaj, v našem času hoditi za njim. Tudi danes je najtežje priznati, da Jezus ni le eden od prerokov, ampak da je Božji Sin, ki mu je treba priznati isto avtoriteto kot Bogu.Ko je Peter izpovedal prav to, da je Jezus Božji Sin, mu je odgovoril, da je Petru to spoznanje neposredno dal nebeški Oče, in da je zato Peter »skala«, ne pesek, ampak najbolj trden temelj Cerkve. V Petrovi izpvedi, je zaključil papež svoje razmišljanje, se vsi lahko čutimo ena sama stvar, eno v Kristusu, kljub razlikam, ki so skozi stoletja načela edinost Cerkve.