RIM (30. junij 07 RV) – Pod okriljem Becket Inštituta v Rimu je nastal nov dokumentarec
o religiji na Kitajskem z naslovom Bog na Kitajskem. Boj za versko svobodo.
Avtor in režiser filma je Raphaela Schmid, direktor Becket Inštituta, producent pa
Yago de la Cierva iz Rome Reports TV News Agency. Becket Inštitut, ki raziskuje področje
verske svobode v aktualnih razmerah po različnih državah, je tokrat želel prikazati
Kitajsko kot deželo, ki doživlja nov preporod vere, česar ateistična oblast ni več
zmožna obvladovati, niti zatreti. Dokumentarni film o Kitajski ponuja dragocen pogled
v oba dela razcepljene Cerkve na Kitajskem. Na eni strani je to uradno priznana Kitajska
domoljubna Cerkev, ki jo nadzira Kitajska oblast, na drugi pa Cerkev, ki ostaja zvesta
papežu in je zato skrita. Film gledalce popelje čez vso Kitajsko, da se srečajo z
verniki različnih veroizpovedi, ki se borijo za versko svobodo. Mnogi hodijo po ozki
poti, kjer prenašajo državni nadzor in tvegajo preganjanja. Dokumentarec gledalcu
približa skrito podeželjsko župnijo, tajna semenišča, budistično akademijo, ki jo
podpira država, muslimansko mošejo. Kitajci odkritosrčno spregovorijo o svojih življenjskih
zgodbah, presojajo trenutne razmere in govorijo o tem, kakšna bi morala biti njihova
prihodnost. Nastanek dokumentarnega filma sovpada z uradnim priznanjem Kitajske oblasti,
da se vsaj 30% Kitajcev opredeljuje za vernike in pripadnike neke religije. Še bolj
pa preseneča podatek, da jih od 60 milijonov članov Komunistične partije 20 milijonov
priznava, da pripadajo eni od verskih skupnosti. Kar se tiče Katoliške Cerkve, je
bilo Katoliško domoljubno združenje ustanovljeno z namenom, da bi nauk Katoliške Cerkve
približali in uskladili z idejami Komunistične partije. Tisti, ki na to niso pristali,
so morali ostati v tajnosti. Režiser dokumentarca je povedal, da film gledalce želi
opozoriti, da nevarnost na Kitajskem še vedno obstaja. Kristjani, ki se s svojo vero
niso podvrgli navodilom državne oblasti, tvegajo preganjanje in zapor. Maše se obhajajo
na skrivaj, provizorične cerkve pa lahko lokalna oblast zapre kadarkoli. Še vedno
je veliko škofov in duhovnikov v zaporih. Pomembno je dojeti, da pridružitev Domoljubnemu
gibanju za kitajskega katolika ne pomeni zgolj formalnega dejanja, je dejal Schmid.
Cerkev se sooča z velikimi težavami, saj ne more javno spregovoriti o pomembnih področjih,
kakor so splav, zakon o otrocih, človekove pravice, smrtna kazen.