(28. junij 07 RV) - Dragi bratje, drage sestre! "Ta dan je posvečen po trpljenju svetih
apostolov Petra in Pavla," po mučencih, "ki sta videla, kar sta oznanjala, hodila
sta za pravičnostjo, izpovedovala resnico, umrla sta za resnico… En dan trpljenja
za dva apostola. A ta dva apostola sta bila eno. Čeprav sta trpela različne dni, sta
bila eno. Najprej Peter, za njim Pavel. Slovesno obhajamo praznik apostolov, posvečen
z njuno krvjo. Ljubímo njuno vero, življenje, napore, trpljenje, pričevanje, oznanilo." Tako
o prazniku sv. Petra in Pavla govori sveti Avguštin (295. govor). Božja beseda pa
nam ju prikazuje v njuni apostolski celovitosti. Za sveta ju slavimo zaradi načina,
kako sta odgovorila na Božje razodetje. Iz evangelija vemo, da je Simon priznal Jezusa
za Kristusa, Sina živega Boga, ker mu je tako razodel nebeški Oče. Zelo drugačno je
bilo Pavlovo srečanje z Jezusom: na poti v Damask, kjer je hotel preganjati kristjane,
je padel na zemljo in v odgovor zaslišal glas: "Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš."
Po Božjem načrtu je Simon postal Peter, Skala, in Savel je postal Pavel, apostol narodov
- Cerkev pa je po njima postala močna. Peter je goreče ljubil Kristusa. Od njega
je prejel obljubo, da bo "Peter (Skala)" in na to skalo je Jezus sezidal svojo Cerkev.
Živimo v času, v katerem ljudje neradi verjamejo v Jezusovo božanstvo, ne sprejemajo
nauka Cerkve, in ga "zmanjšajo" zgolj na položaj brata, prijatelja ali vzora za delovanje.
Toda apostola Peter in Pavel sta vse do svoje smrti oznanjala, da je Jezus Kristus
- Gospod. Za to ni bila nobena cena previsoka, saj sta preveč dobro poznala visoko
ceno, ki jo zahtevata relativizem in kompromisi. Evangelist pravi, da je Peter potem,
ko je Jezusa zatajil, zelo trpel. "Bridko se je zjokal," pravi sveti pisatelj. Še
bolj je trpel Savel, ki je v začetku zametal Jezusa in ga preganjal in moril v tistih,
ki so hodili za njim. Praznik svetih apostolov zato kliče tudi nam, naj se spreobrnemo
od vseh stranpoti raznega nepriznavanja in morda celo sramotenja Jezusa, kadar smo
preveč zagledani vase in preveč povprečni v svojem krščanstvu. Iz Svetega pisma
poznamo življenjsko pot obeh svetih apostolov, ki je za nas lahko velika tolažba.
Posebej še, ko se sami dostikrat čutimo tako nemočni ali nesposobni za zvesto hojo
za Kristusom. Slabosti in padci teh dveh svetih apostolov so bili temelj njune prihodnje
veličine stebrov Cerkve: temelja-skale, na kateri stoji Cerkev, to je Petra, ter oznanjevalca
resnice in učitelja narodov, po katerem so narodi spoznali Božjo milost, to je Pavla.
Spomin na njuno osebno grešnost jima je pomagal, da sta spoznala razdejanje, ki ga
v človeku povzroči greh. Sveta apostola sta bila prepričana, da pristno oznanjanje
Kristusa pomeni posredovati njegov nauk v celoti, brez predelav, popravljenih izdaj
ali le delno. Zato biti eno s Kristusom pomeni z vsem srcem sprejeti celotni nauk
Cerkve. Če pogledamo v zgodovino Cerkve in v življenje mnogih kristjanov, se lahko
vedno znova prepričamo, da se moremo zanesti na tiste, ki z zvestobo sredi bojev in
stisk pričujejo za Jezusa. Taki kristjani z življenjem pričujejo, da je mogoče celostno
živeti iz resnice, ki sta jo oznanjala prvaka apostolov sveti Peter in Pavel. Je v
tem sporočilo tudi za nas, ki veseli slavimo njun praznik? Molímo s Cerkvijo tudi
mi h "Gospodu, našemu Bogu" in ga prosímo, naj "podpira svojo Cerkev, da bo ostala
popolnoma zvesta nauku, ki sta ga sveta apostola učila", da ji bomo zvesti mi, ki
smo Cerkev. Potem pa dodajmo še posebno prošnjo, ker je praznik svetega Petra in Pavla
v Cerkvi na Slovenskem praznik duhovniških posvečenj. To je dan veselja in hvaležnosti
za nove duhovnike, oznanjevalce Kristusove blagovesti in tiste, ki morejo Kristusa
v moči svojega posvečenja priklicati na oltar. Prosímo za letošnje novomašnike, za
naše duhovnike, prav posebej pa še za 'Petra našega časa', papeža Benedikta XVI.!