Evropska unija pred novimi izzivi

(26. junij 07 RV) - V soboto se je v Bruslju končalo pomembno srečanje Predsednikov držav in vlad Evropske unije. Nekateri govorijo o zmagi Anglije in Poljske in o porazu evropske ideje. Zmagali naj bi angleška zahteva, da ohrani svoje pravosodje, nekatere državne simbole in svobodo pri sklepanju mednarodnih dogovorov; in poljska zahteva, da se v Evropsko ustavno pogodbo uvedejo vrednote, ki so namerno ostale zunaj. Tako naj bi vsebinsko nasprotujoče si zahteve omrtvičile evropske združevalne procese, kot so bili zamišljeni in pravno opredeljeni v sedaj že ovrženi Evropski ustavni pogodbi.
Drugi analitiki pa govorijo o zmagi, sicer okrnjeni, nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega novega predsednika Nicolasa Sarkozyja in drugih državah, ki so vedno iskreno podpirale evropske združevalne procese. Za Nemčijo je bilo pričakovati takšno držo njene kanclerke, bolj pa preseneča nov pristop k evropskim združevalnim procesom francoskega predsednika Sarkozyja, ker je prav referendum v Franciji o Evropski ustavni pogodbi dal smrtni udarec tej ustavni listini, ki jo je že sprejela večina držav članic. Bolj strogi kritiki Francije tudi pravijo, da je Sarkozyeva drža v Bruslju v bistvu sprememba v zadnjem hipu, da Francija ne bi bila kriva za razpad evropskih združevalnih procesov. Ti kritiki tudi pravijo, da je za neuspeh referenduma v Franciji najbolj odgovorna franoska levica in njena zgodovinsko anarhično naravnana drža.
Poraz francoske levice in skrajne desnice na predsedniških in parlamentarnih volitvah v zadnjih dveh mesecih, pa nedvomno odkriva novo dejstvo, da namreč velika večina v Franciji vidi svojo prihodnost v Evropski zvezi, seveda na nov način. Podoben preobrat se je zgodil tudi na Nizozemski, ki tudi ni več tako prepričana v svoj prav, kot je bila na referendumu, ko je zavrnila Evropsko ustavno pogodbo. V čem je torej novi trenutek na evropski miselni, strateški in politični sceni?
Prvo veliko spoznanje je to, da prihodnost evropskih združevalnih procesov ne moremo snovati na uveljavljanju zlasti negativnih vrednot, kot so pretirani individualizem, osebni in državni, uzakonjanje raznih razsežnosti kulture smrti, kot so splav, evtanazija, bioetične raziskave, hedonistični družbeni vzorci življenja in skrajni moralni relativizem.
Še večje in bolj pomembno pa je spoznanje, da Evropa stoji pred novimi izzivi sožitja najprej sama v sebi in pred nalogo, da sebi in vsemu človeštvu nakaže in zastavi nova pota v prihodnost, ki bodo sprejemljiva tudi za ostali del človeštva. To pa pomeni, da bo morala zasnovati svojo družbo na načelih pravičnosti, solidarnosti, celostnega razvoja oseb in narodov znotraj lastnih držav in na ravni celotne evropske družbe. Pri tem bo morala upoštevati ne le pravične gospodarske odnose na globalni ravni, ampak predvsem človekovo versko in presežnostno, nadnaravno, oziroma transcendentalno razsežnost z vsemi verskimi izročili človeštva. K vsemu temu bo potrebno pristopiti z velikim občutkom za te danosti, kar je Evropa v zadnjih nekaj stoletjih zavestno in sistematično zanemarjala. To sedaj sama najbolj občuti kot primanjkljaj navdušenja za življenje in smelost v iskanju novih pristopov k sedanjim izzivom v Evropi in na svetovni ravni. Pri tem je nujno potrebno povedati, da so zamisli očetov evropskih združevalnih procesov v veliki meri že uresničeni. Ti so namreč bili mirno in delovno sožitje, krepitev blagostanja na vseh ravneh, večja socialna pravičnost, delitev dobrin na načelu solidarnosti, delo za mir na svetovni ravni, strpnost in dogovarjanje glede odprtih vprašanj. Vse to je v dobri meri že doseženo. Po pretresih v zadnjem desetletju pa Evropa in ves svet stoji pred vsebinsko novimi zahtevnimi izzivi, kot so islamski fundametalizem, verski sinkretizem, nove oblike političnega nasilja in nestrpnosti, družbene in druge sistemske krivice po vsem svetu in ne nazadnje napadalen odnos do narave in izkoriščanja obstoječih in strateških virov energije. Ti izzivi se najbolj ostro in zahtevno postavljajo prav v Evropi. Tudi zato, ker je njen miselni pristop kljub vsemu še najbolj razvejan in vsebinsko zastavljen.