VATIKAN (26. junij 07 RV) – Vatikanska apostolska knjižnica bo za tri leta zaprla
svoja vrata. V tem času bodo v stavbi, v kateri se nahaja knjižnica, potekala obnovitvena
dela. Strokovnjaki menijo, da z obnovitvijo ne gre več odlašati. Knjižnica ima težave
predvsem zaradi starosti zgradbe, ki je iz 16. stoletja, in zaradi prostorske stiske.
Uslužbenci bodo ta tri leta izkoristili za preureditev knjižničnih zbirk. V knjižnici
bodo po obnovitvi namestili tudi klimatske naprave in dvigala. Bivši prefekt Vatikanske
apostolske knjižnice in sedanji arhivar in knjižničar, škof Raffaele Farina, je 13.
junija za L'Osservatore Romano pojasnil, da bodo lahko raziskovalci v času obnovitvenih
del, ko bo knjižnica zaprta, od aprila 2008 poizvedovali po katoloških zapisih na
spletu, po elektronski pošti bodo lahko vstopili v stik z zaposlenimi v knjižnici,
na razpolago pa jim bodo tudi fotografske kopije ter digitalne slike rokopisov in
tiskovin. Poleg tega bodo veliko knjig preselili na začasno lokacijo, kjer bodo dostopne
znanstvenikom. Američani imajo tudi možnosti, da raziskujejo v Vatikanski filmski
knjižnici na Univerzi svetega Alojzija v Missouri, ki hrani več kot 37 000 mikrofilmov
in rokopisov iz Vatikanske apostolske knjižnice. Farina je še poudaril, da bo knjižnica
v času obnovitvenih del poskrbela za nemoteno nadaljnje znanstveno delo znanstvenikov.
Knjižnica se začasno zapira zato, pravi Farina, da bi izboljšala pogoje za delo znanstvenikov
in knjižničnega osebja. Škof je dodal, da je zaprtje boleče, ampak nujno in da bo
obnovitev izpeljana v luči boljšega služenja znanstvenemu raziskovanju. Predvideni
čas za obnavljanje je v primerjavi z renoviranjem ambrozijanske knjižnice v Milanu
soliden, je še dejal škof. Obnovitev knjižnice svetega Ambrozija je trajala sedem
let.Vatikansko apostolsko knjižnico je kot prostor za shranjevanje svojih osebnih
zbirk leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V. Njegova zbirka je vsebovala na stotine
rokopisov. Leta 1475 je papež Sikst IV. z bulo Ad Decorum Militantis Ecclesiae
ali Na čast vojskujoče se Cerkve knjižnici dal pravni status. Namenil ji je
denarna sredstva in zaposlil ljudi. Leta 1587 je papež Sikst V. italijanskemu arhitektu
Domenicu Fontani naročil, naj nariše načrt zgradbe za knjižnico. Fontanin načrt je
dobil konkretno podobo in knjižnica se v takšni obliki nahaja še danes. O poslanstvu
knjižnice je leta 1988 pisal papež Janez Pavel II. v apostolski konstituciji Pastor
Bonus ali Dobri pastir. Poslanstvo Vatikanske apostolske knjižnice, ki
je veliko orodje Cerkve, je opredelil kot služenje razvijanju, ohranjanju in razširjanju
kulture. Danes knjižnica hrani 1 600 000 starih in modernih knjig, 8 300 tiskanih
dokumentov, 65 zapisov na pergament, 150 000 rokopisov in starih dokumentov, 300 000
kovancev in medalj in približno 20 000 umetnin. Med najbolj znanimi deli je Codex
Vaticanus ali Vatikanski kodeks, ki je najstarejša znana rokopisna Biblija.