VATIKAN (25. junij) – Sedanjo, moderno Vatikansko knjižnico je ustanovil papež
Sikst IV., leta 1475, z bulo Ad decorem militantis Ecclesiae et fidei augmentum
– Na čast vojskujoče se Cerkve in rasti v veri. Vatikanska knjižnica in Tajni
arhiv sta danes med najbolj pomembnimi kulturnimi ustanovami na svetu, ker hranita
enkratne dokumente Cerkve, ki je tesno povezana s človeškimi podvigi. Papež Pavel
VI. je dejal da so Vatikanski Arhivi znamenje naše civilizacije, so odmev in pomniki
hoje Cerkve, še več, Jezusa v svetu. V Vatikanski knjižnici vsako leto raziskuje in
poglablja svoja spoznanje 20.000 vrhunskih zanstvenikov z vsega sveta. V Tajnih arhivih,
ki hranijo približno za 50km knjižnih polic skrbno izbranega arhivsekga gradiva, pa
vsako leto raziskuje 1.400 znanstvenikov. Tudi podatek, da je v Vatikanskih arhivih
zbrani okrog 15.000 rokopisov, od najstarejših papirusov do moderne dobe, tudi veliko
pove. Obe ustanovi, je dejal papež Leon XIII., leta 1902, tvorita čudovito in rodovitno
srečevanje kulture in vere in sta vir »sijaja resnice, s katerim se ponaša Cerkev«.
Vatikanski arhivi ostanejo tajni do preteka 70 let od smrti papeža. Tako bo tajni
arhiv o papežu Janezu Pavlu II., po sedanjih predpisih, odprt za javnost, torej dostopen
za strokovnjake z vsega sveta, komaj let 2075. Sveti oče je dopoldne obiskal Vatikansko
knjižnico in Tajni arhiv. Na začetku svojega govora je papež dejal, da Vatikanska
knjižnica nima slučajno naziva »apostolska«, saj je od svojih začetkov v prvih stoletjih
prvega krščanskega tisočletja vedno »Papeška knjižnica«. Od samih začetkov zbira dokumente
in drugo gradivo in je postala hiša znanosti, kulture in humanizma, ki odpira vrata
znanstvenikom z vsega sveta, brez razlik glede porekla, vere in kulture. Njena prva
naloga je, da hrani sintezo med vero in kulturo, ki kar kipi iz dokumentov in drugih
zakladov, ki so shranjeni v Vatikanskem muzeju in drugih ustanovah ob Knjižnici. Papež
je del svojega govora posvetil Tajnemu arhivu in dejal, da ga je papež Leon XIII.,
leta 1881, odprl za javnost. Od takrat so v njej študirale generacije znastvenikov,
ki so raziskovale zgodovino evropskih in drugih držav. Tajni arhiv je tako bogat,
da so mnoge države v Rimu ustanovile svoje zgodovinske in kulturne inštitute, da so
njihovi državljani lahko črpali iz bogastva papeškega Tajnega arhiva. To potrjujejo
mnoge raziskave o obdobju papeža Pija XI., katerega tajni arhiv je bil odprt za javnost
pred dobrim letom. Papež je pri tem pohvalil osebje Tajnega arhiva, da je sijajno
pripravilo obsežno gradivo, ki je sedaj na razpolago znanstvenikom. Z mnogih strani
sveta prihajajo priznanja in pohvale kulturnih in zgodovinksih institutov, kar je
najboljši pokazatelj, kako je ta papeška ustanova cenjena po vsem svetu. Vi, kot
uslužbenci v teh dveh ustanovah, je dejal papež zbranemu osebju, uresničujete vašo
krščansko poklicanost v stiku z bogatimi pomniki kulture, znanosti in duhovnosti in
vaše dneve preživljate v študiju gradiva, objavljanju dokumentov in v službi obiskovalcev
vaših ustanov. Pri tem si pomagate z vrhunskimi tehnikami s področja informatike,
restavratorstva, fotografij in na splošno vse, kar vam pomaga, da daste na razpolago
celotno bogastvo, ki ga hranite. Ko vas pohvalim zaradi vašega dragocenega dela, je
dejal papež osebju obeh ustanov, vas tudi spodbujam, da vse to dan za dnem delate
v duhu vere. Skrbite, da vedno nudite prijazno in sprejemajočo podobo Svetega sedeža
v zavesti, da evangeljsko sporočilo prehaja na ljudi vedno tudi preko vašega doslednega
krščanskega pričevanja. Sedaj, ob zaključku, je dejal papež dobesedno, sem vesel,
da lahko oznanim imenovanje gospoda kardinala Jean-Louisa Taurana za Predsednika Papeškega
sveta za medverski dialog. Na njegovo mesto, Arhihvarja in Knjižničarja Svete Rimske
Cerkve, pa sem imenoval mons. Raffaela Farino, ki ga hkrati imenujem za nadškofa.
Za Prefekta Vatikanske apostolske knjižnice pa sem poklical mons. Cesara Pasinija,
do sedaj Vice-Prefekta častiljive Ambrozijanske knjižnice. Vsakemu od vas želim uspešno
delo v novih službah, je zaključil Sveti oče svoj govor v Vatikanski knjižnici in
Tajnem arhivu.