2007-06-20 18:13:10

V razpravah o bioetiki na prvem mestu racionalni argumenti


LONDON (20. junij 07 RV) – V razpravah o bioetičnih vprašanjih je potrebno na prvo mesto postaviti racionalne argumente, je dejala Helen Watt, direktorica Centra za zdravstveno etiko Linacre v Veliki Britaniji. O položaju in vlogi Cerkve v razpravah na področju bioetike, je spregovorila v pogovoru s tiskovno agencijo ZENIT. V Evropi so se v zadnjih tridesetih letih razprave o zdravstvenih temah v mnogočem spremenile. Kot primer je Wattova navedla oploditev in vitro oz. umetno oploditev, ki je bila pred tridesetimi leti nekaj novega in šokantnega, danes pa je ustaljeni postopek oploditve, dostopen vsakemu, ki želi imeti otroka. V današnjem času razprave o bioetičnih vprašanjih pogosto potekajo med skrajnimi zagovorniki svobode, ki zagovarjajo potrošniško držo do medicine in starševstva, in tistimi, ki hočejo postaviti omejitve, vendar jim primanjkuje moralnega ogrodja, da bi njihovo prizadevanje bilo verodostojno. Cerkev je s svojim pristopom k bioetičnim dilemam tako pogostokrat potisnjena ob stran in ovirana pri aktivni udeležbi, je povedala Wattova. Kot najbolj aktualna področja, kjer se soočajo različna stališča, je navedla naslednja: najprej je to evtanazija; nato spoštovanje še nerojenega življenja, kjer se razprave odvijajo v povezavi s vprašanji splava, umetne oploditve in poskusih na zarodkih; naslednje področje se nanaša na vprašanja zakonske zveze in starševstva. Wattova je omenila tudi razlike med posameznimi evropskimi državami. Medtem, ko si v Britaniji močno prizadevajo za poostritev zakona o splavu, so druge države Evropske unije pod pritiskom, da je potrebna liberalizacija na področju splava. Evtanazijo je Belgija legalizirala in se tako pridružila svojim sosedom, medtem ko je bil podoben predlog zakona v Britaniji ovržen. Med državami, ki so naredile velik korak v zakonodaji glede zaščite človeških zarodkov, je Wattova izpostavila Italijo. Ob vprašanju, zakaj je ljudi tako težko prepričati, da ima zarodek človeške lastnosti, je Wattova izpostavila dve nasprotujoči si težnji. Po eni strani ljudje želijo, da bi se poskusi na človeških zarodkih še naprej opravljali in bi bila abortivna kontracepcijska sredstva v uporabi. Po drugi strani pa zarodek s svojo pojavnostjo vznemirja, saj v svojem nadaljnjem razvoju zrase in je razumljen kot živo bitje. Zarodek je majhen in drugačnega videza, je pojasnjevala Wattova. Do njega je težje vzpostaviti čustveno navezanost, medtem ko je čustvena naravnanost do večjega, še nerojenega otroka, takojšnja in mnogo lažja. Zato je pomembno, je poudarila Wattova, da se poziva k odnosu do zarodka, ki temelji na razumskih razlogih, ne pa da se ostaja le na čustveni ravni. Kajti obstajajo dobro oblikovani in pravilno zastavljeni argumenti, ki temeljijo na katoliškem Cerkvenem nauku, je dejala Wattova. Prednosti takega pristopa k področju bioetike, ki spodbuja zdrav realizem, lahko prepozna vsak posameznik, naj je katoličan, pripadnik druge veroizpovedi ali neveren. Wattova je omenila tudi poziv papeža Benedikta XVI., da je potrebno ponovno obuditi in raziskati tradicionalni naravni zakon, še posebej v današnjem času skepticizma in relativizma. Njegov poziv je Wattova razumela kot spodbudo Cerkvi, da glasno spregovori o stvareh, ki se nanašajo na javno moralo, ter se pri tem nasloni na jasne razloge svojega nauka. Bilo bi dobro, je nadaljevala Wattova, da bi se tudi s prižnic več govorilo o vprašanjih bioetike. Mnogi katoličani se ne zavedajo, da Cerkev nasprotuje umetni oploditvi. In celo tisti, ki to vedo, se morda ne zavedajo bogastva katoliškega cerkvenega nauka o spolnosti in zakonski zvezi. Še posebej je pomembno doseči mlade, še preden sprejmejo ideje sekulariziranega razmišljanja ter se s tako držo ustalijo v partnerskem in službenem življenju. Na vprašanje, zakaj se v Evropi tako zapostavljajo in prezirajo stališča Cerkve in njeni pristopi k etičnim vprašanjem, je Wattova dejala, da se Cerkev še vedno razume kot tista, ki nasprotuje znanosti in svobodi, namesto, da bi jo dojemali kot tisto, ki nasprotuje ubijanju in zatiranju drugih ter zasužnjevanju samega sebe. K temu pogostokrat prispevajo tudi mediji, ki preveč površno in neodgovorno prikazujejo nauk Cerkve, ne da bi ljudem omogočili videti razumskost in lepoto cerkvenega nauka. Wattova pa je tudi izpostavila pretirano boječnost, tako klerikov kot laikov, ko gre za izražanje in zagovarjanje cerkvenega nauka.







All the contents on this site are copyrighted ©.