Srečanje med Svetim očetom in Njegovo Blaženostjo Chrysostomosom, nadškofom Cipra

(16. junij 07 RV) - Sveti oče Benedikt XVI. je dopoldne sprejel Njegovo Blaženost Chrisostomosa II. nadškofa Nove Giustiniane in vsega Cipra, s spremstvom. Sprejem je potekal v dveh delih. Prvi del je bil v papeževi osebni knjižnici, kjer sta se pozdravila, prebrala vsak svoj govor, si izmenjala darove in podpisala skupno izjavo. Drugi del obiska pa je potekal v bližnji kapeli Odrešenikove Matere, kjer sta Sveti oče in ciperski nadškof s sodelavci skupaj molila drugo dnevno molitveno uro.
Vaš obisk danes, je začel Sveti oče svoj govor, je dar Boga potrpežljivosti in tolažbe, o katerem govori sv. Pavel tistim, ki so v Rimu prvič poslušali sporočilo odrešenja. Danes izkušamo dar potrpežljivosti, ker kljub stoletnim ločitvam, razhajajočim potem in kljub naporom zdraviti boleče rane, je Gospod vedno vodil naše korake po poti edinosti in sprave. In to je za vse nas razlog tolažbe, ker se najino današnje srečanje usmerja na pot vedno večjega iskanja tiste polne edinost, ki jo je Kristus tako želel: da bi bili eno.
Dobro vemo, da sprejemanje te goreče Kristusove želje ne moremo oznanjati le z besedami in tudi ne na formalen način. Zato Vaša Blaženost ni prišla po poteh sv. Pavla iz Cipra v Rim preposto zato, da bi si “izmenjala nekakšno ekumensko vljudnost”, ampak da bi potrdili odločitev vztrajati v molitvi, da nam Gospod nakaže pot, po kateri priti do polne edinosti. Vaš obisk je hkrati razlog za veliko veselje, ker nam je že naše srečanje dalo predokus lepote tako željene popolne edinosti med kristjani.
Hvala, Blaženost, za to dejanje spoštovanja in prijateljstva. V Vaši osebi, je nadaljeval papež, pozdravljam Pastirja starodavne in veličastne Cerkve, ki je sijajna izkaznica tistega bleščečega mozaika, krščanskega Vzhoda, ki tvori drugo krilo pljuč, s katerimi diha Cerkev, kot se je rad izražal pokojni papež, blagega spomina, Janez Pavel II. Papež Benedikt XVI. je nato govoril o apostolskem delovanje sv. Pavla na Cipru, o življenju in pričevanju Pavlovega sodelavca, apostola Barnabe in Pavlovega sodelavca Epifana. Pred ogromnim delom za edinost, ki presega človeške sposobnosti, je potrebno neomajno zaupati v moč molitve. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno storiti vse, kar je mogoče, da delo za edinost napreduje. Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa naj nam nakloni, da bomo med seboj istih misli po Kristusovem zgledu. Zato se izročimo Gospodu, da bo vodil naše korake po poti miru, veselja in ljubezni, je zaključil papež svoj govor.
Njegova Blaženost Chrysostomos II. je začel svoj govor z ugotovitvijo, da je v teh dneh s člani svojega spremstva v Rimu obiskal grobova prvakov apostolov, sv. Petra in Pavla, svetošče katakomb, kjer počivajo mučenci naše skupne vere, sedaj pa smo na obisku pri Vas, ki imate med Škofi prvenstvo časti neločenih kristjanov. Prišli smo, da bi vam dali bratski poljub miru, in da bi po stoletjih nebratske poti, gradili nove mostove sprave, sodelovanja in ljubezni!
Nadškof Chrysostomos je v nadaljevanju papež dejal, da je današnje srečanje že tretje in da je vesel, da se srečata, saj celotno krščanstvo teži k Apostolskemu sedežu z upanjem in v pričakovanju, da bi on, ki na njem sedi, moder teolog, neutruden pastir in dinamičen cerkveni voditelj, storil dejanja dialoga, pomiritve, zbliževanja in ljubezni. Nadškof je nato dejal, da apostolska Cerkev na Cipru resno in vneto sodeluje pri uradnem teološkem dialogu in se odgovorno zavzema za dialog v resnici in ljubezni pod nezmotljivim vodstvom Svetega Duha. Ciperski nadškof se je nato vprašal, kakšno odogovornost imajo danes duhovni očetje? Kako skrbijo za današnjo mladino? Ali uspešno branijo družino in podobno? Kot pravoslavni na vsa ta vprašanja odgovarjamo s pomočjo naše duhovnosti, askeze, posta, študijem spisov cerkvenih očetov, s čutom za sveto, predvsem pa z obhajanjem svete Evharistije. To je naše duhovno orožje in se želimo bojevati skupaj s sestrsko Rimsko Cerkvijo, da bi preoblikovali evropsko družbo, ki je vsa usmerjena na človeka, da bi postavila v svoje središče Kristusa in bi ponovno postala kristocentrična, ob spoštovanju do naših bratov iz drugih verstev, priseljencev, revnih, beguncev in slabotnih zemlje. Nadškof Chrysostomos II. je svoj govor zaključil s priprošnjo svetima apostoloma Petru in Pavlu, svetemu Barnabi, ustanovitelju Cerkve na Cipru, svetima bratoma Cirilu in Metodu za zdravje in dolgo življenje Svetega očeta in razsvetlenje Svetega pri opravljanju njegovega vzvišenega poslanstva graditelja mostov med ljudstvi, verami in kulturami.