RIM (13. junij 07 RV) – Michel Aoun, 72-letni libanonski general in politik, je prejšnji
teden obiskal Rim, in se srečal z nadškofom Dominiqueom Mambertijem, vatikanskim tajnikom
za odnose z državami. General Aoun je voditelj opozicijske stranke Svobodnega domoljubnega
gibanja in resen kandidat za libanonskega predsednika. Njegova stranka je med večjimi
v libanonskem parlamentu, z arabsko krščansko večino. General Aoun se je, po 15 letih
izgnanstva v Parizu, pred dvema letoma vrnil v Libanon in je sedaj v političnem dogajanju
ena od vodilnih osebnosti. V pogovoru za tiskovno agencijo ZENIT je general Aoun
o srečanjih v Vatikanu dejal, da je želel vatikanske oblasti osebno seznaniti z dejanskim
stanjem v Libanonu. Ko se Libanon sooča z mnogimi težavami in izzivi, je pomembno
posredovati resnične podatke o razmerah v državi. Še posebej, ker mediji pogosto želijo
prikriti resničnost libanonskih ljudi. Aoun je Vatikan označil kot srce katoliške
Cerkve, h kateri prav tako spada maronitska katoliška Cerkev v Libanonu, katere pripadnik
je tudi sam. Cerkvi priznava moralno avtoriteto ter objektivnost, zaradi česar lahko
računa z uporabnostjo njenih nasvetov. Osrednja tema pogovora se je nanašala na
t.i. arabsko krščanstvo. O tem je Aoun povedal, da je to ena prvih oblik krščanstva
v arabskem svetu, ki se je razširilo po vsem Arabskem polotoku, Mezopotamiji in prodrlo
celo v Indijo. Arabska zgodovina potrjuje, da so bili kristjani na tem območju zelo
razširjeni. Obstaja mnogo sledi krščanske kulture, ki jih še vedno vidimo v severni
Siriji, je pojasnil Aoun. Posebej je izpostavil dolgoletno prisotnost arabskih kristjanov
na Vzhodu, njihove starodavne korenine in dejstvo, da niso priseljenci, temveč prvotni
prebivalci, ki so se naselili na Arabskem polotoku 662 let pred nastankom islama.
Opozoril je, da se na Zahodu pogosto napačno razumeva pojem »arabski«. Da je nekaj
arabsko še ne pomeni, da je muslimansko. Glede arabske civilizacije je Aoun dejal,
da so bili kristjani tisti, ki so jo ohranili živo in ohranili živ arabski jezik.
Bili so med najslavnejšimi pisci. Za časa vladarja Caliphate so bili kristjani celo
dvorni pesniki. Danes so kristjani v Libanonu pripadniki katoliške Cerkve maronitskega
obreda, Grške pravoslavne Cerkve, katoliške Cerkve grškega obreda ter drugih krščanskih
veroizpovedi. Aoun je navedel posinodalno apostolsko spodbudo papeža Janeza Pavla
II. iz leta 1997, ki govori o kristjanih v Libanonu in na Bližnjem Vzhodu. Kristjani
v Libanonu, je dejal Aoun, predstavljajo pomembno vez s Srednjim Vzhodom, saj so ti
medosebni odnosi zagotovilo za obstoj kristjanov v ostalih arabskih deželah.Ob koncu
pogovora se je libanonski politik, general Aoun, še dotaknil političnega področja
ter dejal, da si kot politično gibanje prizadevajo za ločitev politične sfere od verske.
Omenil je primere iz libanonske zgodovine, ko je oblast kruto posegala v versko življenje
ljudi. Poudaril je, da bo Libanon lahko preživel le z vlado, ki bo pravilno uravnotežena.
To pomeni, da morajo biti vključeni vsi: kristjani, šiiti in suniti.