Sveti oče sprejel udeležence Splošnega zasedanja Caritas Internationalis
VATIKAN (8. junij 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj spregovoril delegatom, ki
so se zbrali na 18. splošnem zasedanju Mednarodne Karitas. Poslanstvo mednarodne dobrodelne
organizacije je Sveti oče povezal s poslanstvom Cerkve. Dobrodelna dejavnost Karitas
po papeževih besedah pomeni poklicanost k sodelovanju v poslanstvu Cerkve. Tako je
Sveti oče vse navzoče pozval, da v tej poklicanosti po vsem svetu neprestano širijo
Božjo ljubezen, ki je bila po Svetem Duhu vlita v njihova srca. Pojem caritas
nas vodi v samo srce krščanstva, vodi nas v Kristusovo srce, iz katerega pritekajo
reke žive vode, je poudaril papež in dodal, da v delu Mednarodne Karitas vidi sadove
Kristusove ljubezni. Nato je izpostavil teološko podlago karitativne dejavnosti. Dobrodelnost
moramo razumeti v luči Boga, ki je caritas. Bog je namreč svet tako močno ljubil,
da je dal svojega edinega Sina (Jn 3,16). Iz tega sledi spoznanje, da je največja
izpolnitev ljubezni v darovanju same sebe. To je tisto, kar Mednarodna Karitas želi
doseči v svetu, je poudaril Sveti oče in dodal, da v srcu organizacije živi požrtvovalna
Kristusova ljubezen. V Cerkvi se mora vsaka oblika dobrodelnosti neprenehoma sklicevati
na svoj vir, ki je Kristus. V nadaljevanju svojega govora delegatom Mednarodne Karitas
je Benedikt XVI. osvetlil praktične posledice, ki izhajajo iz teološke podlage dobrodelnih
organizacij. Najprej je poudaril, da vsako dobrodelno dejanje mora temeljiti na osebni
izkušnji vere, kar vodi k odkrivanju Boga, ki je Ljubezen. Vsi, ki delajo v Karitas,
so poklicani, da pred svetom pričujejo za ljubezen, je povedal papež. Vsako dobrodelno
dejanje namreč mora postati podoba razdajanja, ki odseva Kristusa. Šele na ta način
bodo dejanja postala resnično vredna človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi. Resnično
živeta dobrodelnost pospešuje rast v svetosti. Nato je Sveti oče izpostavil univerzalnost
dobrodelnosti Cerkve, saj Bog ljubi vsakega. Dobrodelne dejavnosti morajo biti povezane
s prizadevanji za družbeno pravičnost. Vendar pa spreminjati nepravične družbene strukture
samo po sebi ni dovolj, kajti ne zagotavlja posameznikove sreče. Velike probleme
današnjega časa, na primer globalizacija, kršenje človekovih pravic, nepravične družbene
strukture, ni mogoče rešiti brez osrediščenosti na najgloblje človekove potrebe, kot
so dostojanstvo in blagostanje posameznika ter predvsem potreba po večnem odrešenju,
je zaključil svoj govor papež Benedikt XVI. na srečanju Mednarodne Karitas v Rimu.