Izjava vernikov v obrambo duhovnika Toneta Kmeta

BREZNO (5. junij 07 RV) - V župniji Brezno je bil v nedeljo, 3. junija popoldne molitveni shod v podporo duhovniku Tonetu Kmetu in v protest javnemu blatenju duhovnikov. Molitveni shod je bil odgovor številnih vernikov na medijsko sramotenje duhovnikov in nekorektno poročanje o Cerkvi na sploh in o njihovem prijatelju in duhovniku Toniju Kmetu, kljub temu, da zoper njega ni izrečena nobena pravnomočna sodba in da bi zato v pravni državi morali spoštovati temeljno načelo domneve nedolžnosti.
Navzoče je pred molitvijo nagovoril škof dr. Peter Štumpf, ki je govoril o dolžnosti spoštovanja svobode veroizpovedi, resnice in vrednot pravne države. Srečanje sta povezovala zakonca Siter. Nadaljevalo se je z molitvijo, slavljenjem in pričevanji mladih o duhovnih sadovih v njihovem življenju. Program je povezovala pesem glasbene skupine Poklicani. Prebrali so skupno izjavo, ki jo je podpisalo več kot 450 vernikov. Iz župnije Remšnik so jo podpisali vsa gospodinjstva. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval naddekan Igor Glasenčnik. Po maši so sledile molitve zahvale, povzetek škofovih besed in molitev za ozdravljenje.
Tudi končali so s pesmijo in duhovno popotnico. Izrekli so svojo podporo duhovniku Toniju Kmetu in zahvalo za njegovo dosedanje neprecenljivo delo z mladimi v vseh teh župnijah in skupinah ter za darove, ki so ga mnogi prejeli po njegovih molitvah. V molitvi je sodelovalo okoli 600 vernikov in sicer: mladi iz Jezusove straže, Skupina Poklicani, Celice za evangelizacijo, Prenova v Duhu, mladi iz župnije Loka pri Zidanem Mostu, mladi iz župnije Marija Širje, mladi iz župnije Brezno, mladi iz župnije Remšnik, številni drugi prijatelji in znanci iz različnih koncev Slovenije in iz Hrvaške.
Zbrani župljani in drugi verniki so po molitvenem srečanju sestavili naslednjo izjavo:
Skupina kristjanov, ki smo se danes, 3. junija 2007, v velikem številu zbrali v župniji Brezno, izražamo ogorčenje nad poniževalnim in neutemeljenim prikazovanjem duhovnika Antona Kmeta v medijih. Širši javnosti želimo sporočiti:
1. Slovenija se kot članica EU in Združenih narodov pogosto ponaša z visoko stopnjo varovanja človekovih pravic in svoboščin. Med ostalimi temeljnimi človekovimi pravicami je Republika Slovenija v Ustavo zapisala pravico do svobode izražanja (39. člen), ki zagotavlja svobodo misli, govora in javnega nastopanja tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. V današnjem svetu je naloga medijev, da dajejo možnost za izražanje, informiranje, ozaveščenje ljudi, vendar naši mediji vse prevečkrat svojo moč in vpliv zlorabljajo in postajajo orodje za širjenje nemira, sovraštva, podpihovanja in obrekovanja.
2. Ne Ustava Republike Slovenije ne pravo EU ne dajeta pravici do svobode izražanja prednosti pred ostalimi temeljnimi človekovimi pravicami. Mnogi se danes obnašajo, kot da so bili nekateri členi Ustave kar izbrisani s časom ali pa se je nanje pozabilo. Ali nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti danes več ne obstaja in kaj se je zgodilo z domnevo nedolžnosti? Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Kako naj potem razumemo naslovnice v časopisih, ki govorijo o »še enem pedofilskem župniku«? Očitno za razliko od sodnega postopka, večina medijev ne daje možnosti do sodnega varstva in obrambe. Oprostilne sodbe ali odstopi od pregona (torej ugotovitev, da ni razlogov za sum, da je ovadeni storil kaznivo dejanje) običajno niti ne pridejo v objavo, kaj šele na prve strani.
3. Prav v teh dneh je bila ponovno izdana sodba zoper časopisno družbo, ki je objavila članek z neresnično vsebino. Obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja Kazenski zakonik uvršča med kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna ali denarna kazen, vendar je želja po senzacionalnosti, čim večji prodaji in škodoželjnosti v današnji družbi očitno večja od želje po resnici, ustvarjalnosti in delovanju za dobro in mir.
Svoboda izražanja mora imeti svoje meje. Poleg tega, da je potrebno spoštovati pravice drugih, že Ustava izrecno prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti (63. člen). Tako Zakon o medijih kot Zakon o verski svobodi prepovedujeta razširjanje programskih vsebin ter vsakršno spodbujanje k verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti. Vendar se upoštevajoč mnoge članke, ki jih v zadnjih mesecih beremo in poslušamo v slovenskih medijih, vidi, da mnogi teh zakonov ne upoštevajo. V nekaterih medijih se pojavljajo bolj ali manj prikrita vzpodbujanja k nestrpnosti do katoliške Cerkve, blatenje njenega nauka in delovanja.
Mnogi poznamo Antona Kmeta kot dobrega in spoštovanja vrednega duhovnika, kar si je pridobil s svojim korektnim delom, gorečnostjo za Boga in Cerkev, solidarnostjo, pripravljenostjo pomagati ter z izkazanim spoštovanjem do vseh ljudi.
Menimo, da so slovenski časopisi ter televizijske hiše, ki so objavile članek o ovadbi Antona Kmeta, prekoračili svojo pravico do svobode izražanja ter močno posegli v ustavno varovano pravico do osebnega dostojanstva ter pravice, povezane s sodnim varstvom. Obsodbe in obrekovanja, ki so jih zapisali, še preden je sodna oblast imela možnost zbrati in pregledati dejstva in dokaze, so močno prizadele spoštovanje posameznikovega dostojanstva, tako gospoda Kmeta osebno, kakor vseh nas, ki gojimo do njega posebno spoštovanje.
Prav tako menimo, da so vse pogostejša pisanja zoper katoliško Cerkev, navajanje samo določenih pogledov in izpuščanje pomembnih dejstev, kakor tudi enostranski pristop pri poročanju, vključno z napihovanjem in umetnim ustvarjanjem škandaloznosti posameznih dogodkov, direkten napad na to institucijo in razpihovanje sovraštva ter nestrpnosti zoper kristjane, duhovnike in vse, ki se čutimo del občestva ali delamo znotraj Cerkve.Zato pozivamo institucije in organe oblasti v Republiki Sloveniji, da obsodijo takšna in podobna dejanja, ki vzbujajo obsojanja in poniževanja številnih kristjanov in državljanov ter da v konkretnih primerih zakonsko ukrepajo v okviru njihovih pristojnosti.