Včeraj v Kočevskem Rogu spominska slovesnost za domobrance

KOČEVSKI ROG (4. junij 07 RV) - Na grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj osemnajsta obletna maša za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Slovesno mašo je daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan, ob njem pa je somaševalo še 12 duhovnikov.
Uro pred začetkom svete maše je bila molitev rožnega venca. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. France Cukjati, in minister za finance, dr. Andrej Bajuk, sta pri breznu ob častni straži slovenske vojske v imenu Republike Slovenije položila spominska venca. Vence so položili tudi predstavniki Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Nove Slovenske zaveze in predstavniki drugih organizacij in posamezniki. Ob 11. uri je bila sveta maša. Zbrano množico je na začetku maše nagovoril domači župnik Gnidovec, v pridigi pa novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Škof Glavan je svoj govor zastavil na treh ravneh. Prva je bila osebna raven vseh navzočih, ki so kakorkoli povezani s kočevsko tragedijo, od izgube svojih dragih, do trpljenja, ko niso smeli govoriti o tragični resnici, pa vse do vztrajnega procesa globokega osvobajanja, ki se je začel leta 1990 ob prvi slovesnosti na grobiščih v Kočevskem Rogu. Druga raven je bila teološka, ki kristjanom in vsem ljudem dobre volje odkriva teološko razsežnost dogajanja, v katerem se je zdelo, da ima izbruh zla odločujočo zadnjo besedo. Tretja razsežnost pa je sedanji evropski in globalni trenutek, ko je napočil čas, da kristjani kljub vsem bolečinam z novo svobodo zastavimo naše moči za prihodnost, tudi v moči, ki jo je porodilo trpljenje v vseh teh desetletjih nasilno zamolčane resnice:
Božji Sin, ki ga je Oče poslal v ta razdvojeni svet, je naše grehe nosil na Kalvarijo. Tudi krivdo onih, ki so na tem mestu zagrešili strašen zločin. Za vse ljudi je umrl na križu, da bi vse odrešil. Če se le pokesamo in svojo krivdo izročimo Gospodu. Molimo sami zase in za druge, da bi zmogli vsak dan znova odpuščati in si prizadevati za spravo in delati za mir med nami, v našem narodu in povsod po svetu. To nam naročajo tudi pobite žrtve, ki počivajo v roških jamah ali drugod po slovenski zemlji. Kar 500 je teh grobišč. K temu nas ob 50-letnici rimske pogodbe obvezuje tudi zgled duhovnih očetov združene Evrope. Kot so si nekdanji stoletja nepomirljivi nasprotniki, kot so si tisti, ki so si včasih stali v nasprotnih strelskih jarkih, segli v roke, si odpustili in podpisali, da želijo graditi skupni evropski dom. Zato naj bi si prizadevali tudi mi. Žal pa pri nas moramo poslušati in ugotavljati velikokrat nasprotno. Nikjer v Evropi ni toliko proslav in obujanja medvojnih dogodkov kot pri nas. Samo po sebi ne bi bilo to nič narobe. Najhuje je to, da se to stalno zlorablja za razdvajanje in prenašanje sovraštva na vnuke in pravnuke. Hvala Bogu, da imamo tudi že svetle zglede. Poznamo številne primere, da so bili očetje nasprotniki, sinovi pa danes v medsebojnem spoštovanju lepo sodelujejo in delajo za dobro naše domovine. To nam vliva upanje, da bo naša slovenska Antigona morda končno le pokopala svojega Enejka.
Maši je sledila spominska slovesnost. Med drugim je spregovoril tudi predsednik Nove slovenske zaveze dr. Anton Drobnič, ki je sedanje stanje v Sloveniji podal takole:
Pri breznu pod Krenom smo zbrani že sedemnajstič po prvi spominski slovesnosti 8. julija davnega leta 1990. Sedemnajst let je minilo, kaj smo v tem času dosegli in kje smo sedaj?
Predvsem se je Slovenija v tem času s kratko, a ostro vojno osamosvojila izpod mogočnega jarma totalitarne Jugoslavije in postala svobodna država, država svobodnih ljudi. Sprejeta je bila v članstvo svetovne organizacije Združenih narodov. Vrnila se je v Evropo in postala polnopraven član Evropske zveze. Svojo varnost si je zagotovila z vstopom v severnoatlantsko obrambno skupnost - NATO, v katerem častno sodeluje tudi s svojimi vojaškimi enotami. Svoje gospodarstvo je utrdila s sprejemom evra kot skupnega evropskega denarja. Od nikogar ni resno ogrožena in tudi sama nikogar ne ogroža. Živi v miru z vsemi bližnjimi in daljnimi sosedami. Čez eno leto bo celo predsedovala vsej Evropski zvezi.Notranje se je Slovenija ustavno preobrazila v parlamentarno republiko, v pravno in socialno skupnost enakopravnih državljanov. Javno izražanje idejnih, političnih in verskih mnenj in opredelitev je svobodno, zagotovljena je svoboda združevanja in civilne pobude. Vlada in parlament zlasti v zadnjih letih pospešeno odpravljata stare napake in zablode ter sprejemata nove predpise, ki na sodoben način urejajo družbeno življenje. Gospodarstvo vidno napreduje in gospodarska pobuda je vedno bolj živahna. Kultura živi in se razvija svobodno in tudi raznovrstno. Življenjska raven prebivalcev Slovenije se je vidno dvignila in počasi se vrača sproščenost in veselje do življenja kljub temnim oblakom, ki jih tudi k nam zanašajo splošna globalizacija in grozeče spremembe podnebja. Upanje vse bolj dobiva realno podlago.