Kateheza Svetega očeta o Tertulijanu

(30. maj 07 RV) - Danes se je na splošni avdienci zbralo nad 30.000 vernikov, ki so pozorno poslušali papeževo katehezo o Tertulijanu, ki je na prehodu iz drugega v tretje stoletje začel krščansko leposlovje v latinskem jeziku. Sodi torej v tisto skupino učiteljev vere, ki so tudi za nas priče, da je krščanska vera trajno aktualna.
Tertulijan je bil Afričan, ki je v Kartagini prejel dobro govorniško, zgodovinsko, pravno in filozofsko izobrazbo ter vzgojo. V svojih zrelih letih je postal kristjan, ker so ga najbolj pritegnila pričevanja mučencev. Njegovi prvi spisi so iz leta 197. Na prehodu iz drugega v tretje stoletje je bil že uveljavljen krščanski pisatelj. Upravičeno ga imenujemo očeta krščanskega leposlovja v latinskem jeziku. Sam v svojih spisih opisuje, kako je krščanstvo ustvarilo novo kulturo, ker je sproščeno in smelo odgovarjalo na vsa vprašanja tistega časa.
Tertulijan je proti koncu svojega življenja zapustil Cerkev zaradi svoje neizprosnosti in individualizma. Njegovi spisi pa so imeli kljub temu veliki, viden in rodoviten vpliv še posebej na svetega Ciprijana. Tertulijanovi spisi so v glavnem apologetski, to je taki, ki ne branijo krščansko vero le pred krivičnimi obtožbami in obrekovanji, ampak na pozitiven način podajajo vsebino krščanskega verovanja v strogo začrtanem pogovoru s kulturo tistega časa. Njegovo najbolj znano delo je Apologet, v katerem javno obsodi in razkrinka krivično ravnanje oblasti do Cerkve; razlaga in brani krščanski nauk in običaje; natančno opiše razlike med novo vero, krščanstvom in filozofskimi tokovi tistega časa, in razgrne zmago Svetega Duha, ki nasilju preganjalcev zoperstavi kri, trpljenje in potrpežljivost mučencev. Naj bo vaša krutost še tako fina, piše ta Afričan, vam nič ne koristi, še več, za našo skupnost je vaša krutost poziv k življenju po evangeliju. Po vsakem udarcu vaše sekire nas je več, kajti kri kristjanov je učinkovita setev! (semen est sanguis christianorum, Apologet, 50,13). Mučeništvo in trpljenje za resnico končno zmagata in sta bolj učinkovita kot krutost in nasilje totalitarnih režimov. V takem podajanju je Tertulijan posebno skrbno razvijal in poglabljal teologijo o Sveti Trojici. V razvoju verske resnice o Sveti Trojici je Tertulijan naredil veliki korak. V latinščini je izdelal primerno izrazoslovje za izražanje te osrednje kriščanske skrivnsoti, ko je uvedel izraze »eno bistvo« in »tri Osebe«, da so tri Božje osebe enega bistva. Podobno ima velike zasluge za razvoj pravilnega izrazoslovja, s katerim je Cerkev izrazila skirvnost, da je Kristus Božji Sin in pravi Človek. O Cerkvi Tertulijan vedno govori in piše, da je naša Mati, in da je Mati kristjanove vere. Podobno velja za njegovo izrazoslovje o Svetem Duhu, Mariji, zakramentu Evharistije, zakonu in zakramentu sprave, o Petrovem prvenstvu in o molitvi. Na moralni ravni pa je ljudi in kristjane spodbujal k upanju, ki vključuje vse vidike kristjanovega življenja in delovanja. Za njega je bilo Gospodovo vstajenje središče vere, ki utemeljuje pričakovanja vstajenja vsakega kristjana. O vstajenju našega telesa med drugim takole pravi: »Kjerkoli je že ali bo naše telo, je telo vedno shranjen zaklad pri Bogu, zahvaljujoč zelo zanesljivemu posredniku med Bogom in ljudmi, Jezusu Kristusu, ki posreduje Boga človeku in človeka Bogu« (RM 63,1).