2007-05-28 18:13:58

Posredno srečanje med Pilatovo ženo in Jezusom


(28. maj) - Zadnji dan svojega zemeljskega življenja se je Jezus posredno srečal še z eno ženo, ki ni bila iz njegovega kroga in tudi ne Judinja. To je bila Pilatova žena. Ta je možu, Pilatu, preden je ta sedel kot rimski upravitelj na sodni stol, da bi Jezusu sodil, poslala nenavadno sporočilo: Nič ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah veliko trpela zaradi njega (Mt 27,19). O tem poroča le evangelist Matej.
To kratko evangelistovo poročilo vsebuje štiri sporočila. Najprej je to svarilo žene možu, naj nič nima s tem obsojencem. Drugo sporočilo je pričevanje Pilatove žene, da obsojenec ni le nedolžen, ampak je celo pravičen. Za rimskega upravitelja, ki mu rimsko pravo ni bilo tuje, je bilo to ženino pričevanje za Pilata potrdilo več, da v sodnem procesu ni bila v središču pravica v pravnem pomenu, ampak je bil ves proces politično vprašanje, o katerem je moral odločiti Pilat. Tretji vidik je ženin nemir ob tem nenavadnem obsojencu, ki je mogočno stopil v dušo Pilatove žene, da je bil prisoten celo v času spanja. Ta prisotnost pa ni bila bežna, tudi ne nevtralna, ampak trpeča, to je taka, da je v Pilatovi ženi postavljala veliko zelo zahtevnih in nasprotujočih si vprašanj, na katera ni imela odgovorov. Ne vemo, kako dobro je Pilatova žena poznala Učitelja iz Galileje. Tudi ne vemo, kdo jo je obvestil o tem, kaj je učil Jezus, kakšne čudeže je delal in kaj so o njem mislili judovski prvaki in kaj judovsko ljudstvo. Eden vir novic bi lahko bile judovske služkinje in služabniki v Pilatovi palači. Verjetno se je o tem pogovarjala z možem, ki so ga uradno in neuradno obveščali o dogajanjih v Judeji in seveda v Jeruzalemu.
Vsekakor pa je Jezus s svojim naukom, dejanji in s svojo osebnostjo nenavadno močno nagovoril to tujko, ženo rimskega upravitelja. To potrjuje že samo dejstvo, da se je Pilatova žena osebno in v odločilnem trenutku vmešala v izvrševanje moževe uradne vloge rimskega dokončnega razsodnika v judovskem sporu. Težko je reči, kaj jo je nagnilo k temu nezaslišanemu dejanju. Je bila to naklonjenost Pilatove žene do Jezusa in njegovega nauka? Ali pa je bila to bolj neka prvinska skrb žene za usodo moževe kariere v najbolj zapletenih trenutkih njegove upraviteljske službe? Če odgovor iščemo bolj v duhu prvega vprašanja, potem je treba reči, da je Pilatova žena izrekla pravo veroizpoved, ker je Jezusa razglasila za pravičnega, ne v duhu rimskega prava ali koristi Rimskega imperija, ampak na osnovi njegovega nauka in del, ki jih je storil v času svojega javnega delovanja. Če pa njen poseg v rimski pravni postopek razumemo le kot opozorilo možu, naj bo previden in naj ne posega v vprašanje pravičnosti znotraj judovskega verskega razumevanja pravičnosti in kdo je v judovstvu pravična oseba, potem njeno svarilo dejansko pomeni, da rimsko pravo ne more razsojati verskih prašanj, ker je zamišljeno in vzpostavljeno le zato, da ščiti in ohranja pri življenju Rimski imperij in njegove koristi. Tako je moža opozorila naj ne posega na področje, ki je globlje in bolj zahtevno kot vodenje imperialne politike. Če je hotela pomagati Jezusu, potem je bil njen poseg neučinkovit, ker se je Pilat odločil ne v duhu rimskega prava, ki ni razsojalo v verskih zadevah, ampak v duhu imperilane politike. Ta je bila tudi v tem, da so podjarmljeni narodi morali tako ali drugače priznati nadvlado rimskega cesarja in njegovih upraviteljev. Eno veliko stvar pa je poseg Pilatove žene kljub vsemu dosegel. Poncij Pilat je namreč v nadaljevanju Jezusovega sodnega procesa dosegel, da so judovski prvaki javno priznali in vzeli nase odgovornost za Jezusovo smrt, s tem pa so tudi priznali, da je teološko vprašanje od bistvu odrešenja in način, kako se odrešenje uresničuje, da je vse to domena božjega posega v zgodovino stvarstva. V to domeno sodijo tudi imperialni interesi, kot je to bil takrat primer Rimskega imperija, ki so vedno predmet odrešenja. To pomeni, da Kristus kot Odrešenik odrešuje tudi politične in druge razsežnosti, ki so prisotne v vsakem državnem ali vladnem ustroju in da nobeden imperij nima niti odrešenjske moči niti poslanstva. Zato tudi ne more biti predmet vere.







All the contents on this site are copyrighted ©.