Škofje iz ZDA se v Aparecidi učijo, kako naj vodijo Cerkev v ZDA

APARECIDA (22. maj) – 5. splošnega zasedanja škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov se v Aparecidi udeležujejo tudi štirje škofje iz Severne Amerike. To so predsednik škofovske konference, predsednik Komisije za španske zadeve, predsednik Sveta za Latinsko Ameriko in zastopnik, ki sodeluje v glavnem odboru za splošno konferenco.
Škof Ricardo Ramirez iz Las Crucesa v New Mexicu zasedanje v Aparecidi vidi šolo, kako voditi Cerkev v Združenih državah Amerike. V pogovoru za Agencijo Zenit je povedal, da ideja o udeležbi severnoameriških škofov na zasedanju latinskoameriških in karibskih škofov najbrž izhaja iz pobude papeža Janeza Pavla II. Ta je namreč želel povezati celotno poloblo v ameriško sinodo, v dokumentu Cerkev v Ameriki pa je dopolnil zamisel o združitvi vseh ameriški škofij, tako latinskoameriških kot severnoameriških.
Vloga ameriških škofov na 5. zasedanju je vloga opazovalcev. Videti želijo kako naj služijo, po drugi strani pa želijo predstaviti svoje izkušnje in svoje znanje, saj prihajajo iz države, ki ima velik vpliv in moč po vsem svetu, je pojasnil škof Ramirez. Severnoameriški škofje se soočajo s težavami evangelizacije in pastoralnimi težavami, želijo pa odkriti tudi vodila za novo evangelizacijo, o kateri je govoril papež Janez Pavel II. Škof Ramirez je prepričan, da bodo v Aparecidi dobili smernice za vodenje njihove države, kljub temu, da niso del Latinske Amerike. Upa, da bo zasedanje vplivalo na pastoralne navade Združenih držav Amerike, še posebej pa na Latinoameričane, ki tam živijo.
Na novinarsko vprašanje, kaj lahko od zasedanja v Aparecidi pričakujejo v Združenih državah Amerike živeči Latinoameričani, je škof Ramirez odgovoril, da podporo latinsko ameriških škofov, ki bi jih spodbujali, naj ostanejo katoličani, da naj še naprej spajajo vezi svojih družin ter vzdržujejo vrednote in običaje svoje domovine.Škof je še opisal trenutni položaj priseljencev iz Latinske Amerike v Združenih državah. Skrb vzbujajo predvsem ilegalni priseljenci, ki živijo v senci. Zaradi svojega statusa namreč ne morejo živeti običajno. Včasih jih je celo strah iti v cerkev, saj se bojijo obmejne policije, je pojasnil Ramirez. Sicer pa so Latinoameričani že dve ali tri desetletja največji del katoliške Cerkve v Združenih državah Amerike, več kot 50 odstotkov.