Sveti oče sprejel prvega Veleposlanika Vzhodnega Timorja
(21. maj) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel poverilna pisma gospoda Justina
Guterres-a, prvega veleposlanika Demokratične Republike Vzhodni Timor. To mlado državo
je Sveti sedež priznal 20. maja 2002, na dan, ko je postala samostojna. Sveti
oče ja na začetku svojega daljšega govora dejal, da je današnji dan krona dolgih dejanskih
in diplomatskih odnosov. Visoka udeležba volivcev na predsedniških volitvah dokazuje
zelo visoko civilno zrelost prebivalstva, še bolj pa zaupanje, da se je začel proces
graditve pravne demokratične države. Papež je nato omenil tragične dogodke pred samostojnostjo
in dejal, da se sedaj utrjuje zdravo demokratično dogajanje in celoviti razvoj vseh
državljanov. Vsi tudi vemo, da odgovorni za delovanje države stojijo pred velikimi
in zahtevnimi nalogami in notranjim ter zunanjim nerazumevanjem. Zato je potrebno
zbrati vse vire in odgovoriti na potrebe ljudstva, kot je področje zdravstva, vzgoje,
zaposlenosti in gospodarski razvoj. Cerkev si bo prizadevala in podprla razvoj kulture
solidarnosti, mirnega sožitja v pravičnosti in razvoj skupnega dobra, s posebno pozornostjo
do revnih. Papež je nato posebej poudaril in pohvalil pobudo škofov, ki so letos
za Veliko noč vse prebivalstvo pozvali k odpuščanju in spravi, kakor je Vstali Gospod
nam odpustil in nas spravil z Očetom. Prav sprava je po besedah Svetega očeta temeljni
predpogoj in prvo zagotovilo človekovih svoboščin in pravic, ki mu jih država mora
priznati v moči človeku lastnega dostojanstva, ker je človek duhovno bitje in je kot
tako temeljna vrednota, ki je več vredna kot vse ustanove in organizacije. V tej luči
je papež nakazal družbeno poslanstvo Cerkve in dejal, da je njena naloga vedno bolje
in globlje razsvetljevati človekovo moralno zavest na političnem, gospodarskem in
finančnem področju. Vse to pa na načelu solidarnosti, ki je temelj resničnega gospodarstva,
kjer so vsi v pravični mreži deležnih dobrin, ki jih ustvarjajo, tako na mednarodni
kot na narodni ravni. Takšna solidarnost pa zahteva, da se pravično porazdelijo tako
napori pri reševanju problemov nerazvitosti, kot tudi potrebne odpovedi v obvladovanju
in preseganju gospodarskih in političnih kriz, upoštevajoč seveda potrebe najbolj
ogroženega dela prebivalstva. Na koncu govora je Sveti oče prvega veleposlanika te
mlade države spodbudil, naj njegova država pogumno stopi v mednarodno dogajanje z
modro moralno, družbeno in intelektualno vzgojo lastnega prebivalstva, da se bo lahko
vključila v delovanje Združenih narodov in drugih mednarodnih ustanov. Pri tem pa
naj stalno utrjuje svojo lastno družbo in državo. Pri tem lahko računa na Cerkev,
ki bo, zvesta svojemu Ustanovitelju, v luči evangelija vedno osvetljevala zemeljske
stvarnosti na način, da bodo vedno v službi človeka.