Dve Ruski pravoslani Cerkvi podpisali Skupno kanonično listino

MOSKVA (22. maj) – Po 80 letnem razkolu, sta se v četrtek v Moskvi ponovno združili Ruska pravoslavna cerkev in Ruska pravoslavna cerkev izven Rusije. Združitveni sporazum z imenom Skupna kanonična listina sta podpisala Alexy II., patriarh Ruske pravoslavne Cerkve in metropolit Laurus, voditelj Ruske pravoslavne cerkve izven Rusije. Konec ločitve obeh Cerkva je med slavnostnim bogoslužjem naznanil moskovski patriarh Alexy II., ki je vodil slovesnost v katedrali Kristusa Odrešenika. Zahvalil se je tudi predsedniku Vladimirju Putinu, ki je pripomogel k ponovni združitvi obeh Cerkva. Skupna kanonična listina ne pomeni spojitve obeh Cerkva. Obe bosta do nadaljnega ostali upravno ločeni. To pomeni, da bo Sveti sinod vsake Cerkve še naprej imenoval in postavljal škofe, kot do sedaj. Prav tako bodo tudi župnije ohranile isti pravni status kot doslej. Novo je le to, da bodo poslej škofje in duhovniki lahko maševali v bogoslužnih prostorih obeh Cerkvah, verniki pa bodo lahko pristopili k obhajilu tam, kjer bodo pri bogoslužju.
Ruska pravoslavna Cerkev izven Rusije je nastala po boljševiški revoluciji leta 1917. Ko so boljševiki začeli preganjati duhovnike in vernike, jih je takratni patriarh Tihon leta 1918 izobčil iz Cerkve. Po revoluciji je Rusijo zaputilo okrog 2,5 milijona ljudi, predvsem vernih pravoslavnih Rusov. Ker so boljševiki prisilili duhovščino v Sovjetski zvezi k sodelovanju s komunističnim režimom, so ruski izseljenci v 20-tih letih prejšnjega stoletja v tujini ustanovili Rusko pravoslavno Cerkev izven Rusije. Danes ima svoj sedež v New Yorku. Šteje okrog 480.000 vernikov. Ti živijo v 30-tih državah po svetu in se zbirajo v nekaj nad 300 župnijah. Dober del teh župnij je pod neposredno kanonično jurisdikcijo Ekumenskega patriarhata v Carigradu. Verniki teh župnij niso naklonjeni združitvi in je ne priznavajo. Ruska pravoslavna cerkev v Rusiji šteje 90 milijonov članov. V to število niso všteti verniki iz držav bivše Sovjetske zveze.Sveti sedež je združitev vzel na znanje. Njegov predstavnik je izjavil, da se to dejanje vključuje v širši proces sprememb, ki so v teku v Vzhodni Evropi po padcu komunizma. Padec komunizma je tudi pravoslavnim Cerkvam omogočil notranje spremembe. Katoliška Cerkev pa vsekakor spoštuje to dejanje in z njim računa, je dejal nadškof Brian Farell, tajnik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani.