(13. maj) - Papež Benedikt XVI. je v včeraj z obiskom na Farmi upanja zaključil prvi
del svojega apostolskega potovanja v Braziliji, namreč obisk krajevne Cerkve, ki je
v Braziliji. Sinoči je s slovesnimi večernicami začel drugi del obiska, slovesno odprtje
5. splošnega zasedanja škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov. To srečanje
Cerkve na zeleni celini, peto po vrsti, je že sestavni del papeževe pastirske službe
vesoljne Cerkve, v smislu, da skupaj s škofi na posamezni načrtuje in zastavi svojo
službo pastirja vesoljne Cerkve. Kljub temu, da je papež vedno učitelj vesoljne Cerkve,
so njegovi govori ob takih celinskih srečanjih Cerkve sestavni del njegove učiteljske
službe, ki je posebej vidna in prisotna ob takih srečanjih. Zato sta govora Svetega
očeta danes med sveto mašo, ki je bila prvo otvoritveno dejanje 5. splošnega zasedanja
škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov, in papežev nagovor popoldne med
prvim zasedanjem, sestavna dela papeževe učiteljske službe v vesoljni Cerkvi. 5.
splošno zasedanje bo trajalo cele tri tedne, oziroma 18 delovnih dni, od 13.-31. maja,
in se bo zaključilo s Sporočilom škofov Božjemu ljudstvu v Latinski Ameriki in na
Karibih. Na koncu zasedanja torej ne bo zaključnega dokumenta in posameznih stališč.
Res je, da škofje na koncu glasujejo o obsežnem zaključnem besedilu, vendar je to
še vedno delovno besedilo, ki ga nato pošljejo Svetemu sedežu in papežu, ki bo potem
vso to gradivo proučil in nato odobril. Ko ga papež potrdi, postane zares zaključen
dokument v obliki organskega pastoralnega načrta. Veliki celinski misijon, ki se bo
začel v Latinski Ameriki in na Karibih, 31. maja, bo prvi veliki sad 5. splošnega
zasedanja škofovskih konferenc. Cerkev bo skušala nagovoriti in kakorkoli vključiti
v svoje delovanje dobrih 400 milijonov katoličanov, da bi še bolj postali Jezusovi
»učenci« in »misijonarji«. Naslednjih nekaj številk in podatkov bo dalo vsaj nekakšen
uvid v ta veliki podvig in izziv. Cerkev v Latinski Ameriki in na Karibih predstavlja,
v odnosu na vesoljno Cerkev: dobrih 14% župnij, 27% škofij in drugih oblik delnih
Cerkva, 24% škofov, 42,6% osebja, ki se posveča apostolatu, dobrih 16% škofijskih
in rednih duhovnikov, dobrih 17% stalnih diakonov, redovnih in škofijskih, 16% redovnikov,
ki niso duhovniki, slabih 17% redovnic, 90,5% laičnih misijonarjev, 44,2% katehistov,
dobrih 19% izobraževalnih ustanov in 29,3% zdravstvenih, dobrodelnih in ustanov, ki
nudijo pomoč. To je le nekaj podatkov, ki nam pomagajo narediti neko primerjavo
s stanjem v Cerkvi na ostalih celinah. Zelo zanimivi bi bili podatki, ki bi pokazali,
kaj te številke pomeniji znotraj zelene celine in Karibov in v okviru posameznih dražv
Latinske Amerike in Karibov. K temu je potrebno prišteti še človeški potencial, ki
ga je, oziroma ga bo vse to dogajanje prebudilo, sprostilo in usmerilo. Tukaj kristjani
upamo na obilno delovanje Svetega Duha in velikodušen pristop vernikov k novemu poslanstvu.