Antonio Galvao novi svetnik in 4. govor Svetega očeta

(11. maj) - Sveti oče je današnji, zadnji dan svojega pastoralnega obiska Braziliji začel nadvse slovesno, z razglasitvijo za svetnika blaženega Antona Galvaa na »Campo de Marte«. Sveta maša se je začela ob 10,30 po krajevnem, oziroma ob pol treh popoldne po našem času. S Svetim očetom so somaševli vsi brazilski škofje, ki jih je 430, mnogi škofje iz Latinske Amerike in povabljeni škofje iz vseh ostalih celin, nad 550 kardinalov, nadškofov in škofov.
Na začetku sv. maše je papeža pozdravil nadškof v Sao Paolo, mons. Pedro Scherer, in mu zaželel dobrodošlico v tem tako živahnem mestu, ki so ga ustanovili jezuiti, 24. januarja 1554. Nato je kardinal Saraiva Martins, Prefekt Kongregacije za svetnike, Svetega očeta zaprostil, naj blaženega Antono Galvaa med sveto mašo razglasi za svetnika.
Novi svetnik, Antonio Galvao, se je rodil v mestu Guaratingueta', v državi Sao Paolo, leta 1739, v globoko verni družini. Ko mu je bilo 13 let je odšel v jezuitski kolegij v državi Bahia, kjer je ostal 4 leta. Ker so leta 1743 v Braziliji začeli preganjati jezuite, se je Galvao vrnil v državo Sao Paolo in študij nadaljeval pri bosonogih minoritih. V duhovnika je bil posvečen leta 1762 kot član frančiškanskega tretjega reda. Znan je bil po svoji pobožnosti do Brezmadežne in je postal spovednik in duhovni voditelj pri sestrah Marijinega spočetja. Ko je bil še živ, ga je senat države Sao Paolo, leta 1798 razglasil za »Moža miru in dobrote«, ker je bil že znan zaradi svojega prizadevanja za reveže in odrinjene na rob družbe. Ti so ga iskali kot spovednika in svetovalca. Sveti Antonio Galvao je umrl, 23. decembra 1822, v Sao Paolu in bil pokopan v samostanu, ki ga je zgradil. Ta samostan je UNESCO leta 1988 vpisal v seznam »kulturne dediščine človeštva«.
Po prebrani božji besedi je Sveti oče nagovoril nekaj stotisoč glavo množico. Vse je povabil k veselju, da lahko darujejo sveto mašo, ki je dar Božje ljubezni. Vsi tudi hvalimo Boga za vsa čudovita dela, ki jih je storil za nas, danes pa še za milost razglasitve svetega brata Antona Galvaa. Sveti oče je posebej pozdravil frančiškansko skupnost in sestre Marijinega spočetja, ki živijo v samostanu, kjer počivajo posmrtni ostanki novega svetnika.
Sveti oče se je Bogu posebej zahvalil za tolike dobrote, ki jih ljudje prejemajo na priprošnjo novega svetnika, ki je svojo frančiškansko karizmo živel v duhu evangelija in v moči češčenja Svetega Rešnjega telesa ter obhajanja Evharistije. Bog nam prihaja naproti, kakor je Kristus po vstajenju prihajal naproti svojim učencem in s svojo ljubeznijo vodil korake prve Cerkve. Tako tudi danes nas vodi po zakramentih, zlasti še z zakramentom Evharistije. Zato je življenje Cerkve v bistvu evharistično življenje. Ta poudarek Svetega očeta na Evharistiji, je temeljno sporočilo njegove homilije med sveto mašo. Ob češčenju Evharistije se obnavlja naša vera v globoki ponižnosti, in kakor je to delal sv. Galvao, v stalni drži češčenja Božje prisotnosti v zakramentu Evharistije. V tem smislu je Evharistija celotno duhovno dobro Cerkve, oziroma sam Kristus, ki je naša Pasha.
V nadaljevanju govora je Sveti oče naštel vrsto velikih del, ki jih je storil novi svetnik prav v moči Evharistije. Zato je on lahko bil »mož miru in ljubezni«, ker je v Evharistiji živel globoko spravo z Bogom. Podobno tudi delovanje Cerkve in kristjanov v družbi mora izhajati iz istega navdiha. Če naša prizadevanja za uboge in reveže nosijo v sebi isti božji pečat, bodo učinkovita.
Na tej točki je Sveti oče v govoru prešel na 5. splošno zasedanje škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov, ki ima naslov: »Učenci in misijonarji Jezusa Kristusa, da bi v Njem naši narodi imeli življenje.« Ta naslov nas vabi, da se z novo gorečnostjo odzovemo na božji klic, da bomo lahko velikodušno odgovorili na izzive pred katerimi stoji Cerkev v Braziliji in v vsej Latinski Ameriki.
Na koncu svoje homilije je Sveti oče vse povabil, da zavestno in osebno sodelujejo pri preobrazbi Brazilije in vsega sveta. Pri tem je navedel misel, ki jo je priporočil mladim na zadnjem Svetovnem srečanju mladih v Koelnu in dejal: »Samo svetniki so pravi revolucionarji, samo od Boga prihajajo prave in odločilne spremembe na bolje za ves svet!« Isto povabilo ponavljam tudi vam, od prvega do zadnjega in onkraj vseh meja, med to sveto daritvijo. Bog je rekel: »Bodite sveti, kakor sem jaz svet!« (3Mojz 11,44). Zato v sebi gojimo trdno željo, da bi dosegli polnost ljubezni, v prepričanju, da svetost ni le mogoča, ampak je tudi nujno potrebna za vsakega od nas na vseh stopnjah našega življenja, da bi lahko svetu odgrnili pravo podobo Kristusa, našega prijatelja!, je zaključil papež svoj govor. Po slovesni razglasitvi Antona Galvaa za svetnika, se je Sveti oče vrnil v benediktinski samostan, se poslovil od gostiteljev in odšel v nadškofijski sedež v Sao Poalu, kjer se je zvečer srečal z vsemi brazilskimi škofi. O pomembnem srečanju pa v naši jutrišnji oddaji.