RIM (6. maj) – Tisti, ki zagovarjajo posvetitev žensk v duhovništvo, s svojimi prizadevanji
jasno kažejo, da niso uspeli prepoznati ženskega dostojanstva, je povedala Pia de
Solenni med predavanjem na Papeški univerzi Svetega Križa v Rimu. Pia de Solenni je
profesorica moralne teologije in strokovnjakinja za področje ženskih vprašanj. V predavanju
je s pomočjo teologije sv. Tomaža Akvinskega razmišljala o vprašanju posvetitve žensk
v duhovniško službo. Tematiko je osvetlila z naravnim dopolnjevanjem obeh spolov.
Ko sv. Tomaž razmišlja o ženski pravi, da ni bila ustvarjena iz moževe glave, da bi
mu gospodovala, niti ni bila ustvarjena iz njegove noge, da bi mu bila podrejena.
Bila je ustvarjena iz njegove strani, da bi gospodovala skupaj z njim. Cerkveni dokument
Ordinatio Sacerdotalis – Duhovniško posvečenje, iz leta 1994, izpostavlja
nekatera pomembna področja, ki se nanašajo na vprašanje ženske in njene posvetitve
v duhovniško službo. Pia de Solenni je razložila, da ko je Kristus posvetil le moške,
tega ni storil pod prisilo nekih kulturnih norm. Mnogi zatrjujejo, da bi se Cerkev
morala prilagoditi današnjemu času, v katerem je vloga ženske drugačna. Vendar pa
de Solenni zatrjuje, da je Kristus pogostokrat prekršil družbene norme in pravila
časa v katerem je živel, na primer ko se je kot Mesija ob vodnjaku razodel Samarijanki.
To, da ženske ne morejo biti duhovnice, nikakor ne zmanjšuje njihovega dostojanstva,
je poudarila Pia de Solenni. Vsa cerkvena zgodovina namreč priča o aktivni vlogi ženske
v življenju Cerkve. Prav privolitev, razumevanje in predanost ženske je omogočila
nastanek Cerkev. Device Marije njen Sin ni posvetil v duhovniško službo. Iz tega sledi,
da zakrament duhovništva ne pomeni diskriminacije na podlagi spolnih razlik. Cerkev
pa tudi nima pooblastila, da bi ženske posvetila v duhovništvo. Vprašanje ženskih
duhovnih poklicev se ne bi smelo omejevati, oziroma izvesti zgolj na vprašanje ženskega
duhovništva. Zaradi napačnih predstav o tem, kaj pomeni moč in oblast, prihaja do
težnje, da se moški vzorci vsiljujejo v področje ženskega. Slednje zgolj razvrednoti
poklicanost ženske v »biti nevesta«, ki ga lepo ilustrira, ponazarja podoba Marije,
je pojasnila Pia de Solenni. Posvečenje ženske v duhovnico bi v osnovi pomenilo omalovaževanje
njene ženskosti in njenega dostojanstva. Solennijeva je nadaljevala, da ženska nedvomno
potrebuje glas v Cerkvi, vendar ta mora biti svojstven in le njej lasten, torej ne
vsiljeni glas, ki zveni kot moški. Ženska ima v Cerkvi in v družbi edinstveno vlogo,
ki se ji ne sme vsiljevati moškosti. Sicer obstaja nevarnost, da bo ženska izgubila
svojo resnično ženskost; ne ženskost, ki jo gradi današnja moda, temveč ženskost,
ki so jo v vsej raznolikosti živele svetnice.