Sveti oče sprejel člane Škofovske konference sv. Cirila in Metoda
Papež Benedikt XVI. je dopoldne začel svoj nagovor članom mednarodne Škofovske konference
sv. Cirila in Metoda ob zaključku njihovega uradnega obiska v Vatikanu z besedami
sv. Pavla: »Bog upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem veseljem in mirom, da
bi bili v moči Svetega Duha polni upanja« (Rim 15,13). Sveti oče se je nato zahvalil
škofom, njihovim cerkvenim skupnostim, duhovnikom, otrokom in mladim ter družinam
in ostarelim za njihovo pričevanje. Vsem je zagotovil svoj spomin v molitvi in vse
spodbudil k edinosti v medsebojni odprtosti in v bratskem duhu. Med dušnopastirskimi
vidiki je najprej navedel skrb za družine, zlasti še tiste, ki jih sestavljajo člani
različnih veroizpovedi. Zelo je naglasil versko vzgojo mladih rodov v šolah in s tem
povezano pripravo učbenikov v okviru učnih programov. Vsak škof je na poseben način
odgovoren za vzgojo duhovnikov, da bodo duhovniški kandidati že v času priprav na
duhovništvo postali drugi Kristus. To pomeni, da morajo gojiti globok notranji
odnos do Jezusa, da pri izvrševanju svojega duhovniškega poslanstva ne postanejo hladni
funkcionarji cerkvene organizacije. Škofje pa naj si kot Apostoli prizadevajo, da
bodo s svojim življenjem, in če je potrebno tudi s krvjo, pričevali svojo svetost
in svoje katolištvo – vesoljnost. Ko sem vas med našimi srečanji poslušal, je
nadaljeval Sveti oče, je prišla v ospredje ugotovitev, da so vaše skupnosti majhna
čreda sredi obširinih in mnogovrstnih etničnih, kulturnih in verskih okolij. Zato
vaše poslanstvo »evangeljskega kvasu«, ki mora prekvasiti tudi vaše družbe, nikakor
ni lahko. To poslanstvo boste najbolje opravili, če boste trdno zvesti Kristusu, če
boste gojili močno zakramentalno življenje in velikodušno predanost apostolskemu delu.
V to vključujte vsakega člana božjega ljudstva. Dosledno življenje po evangeliju bo
nujno imelo dober vpliv na celotno družbo. Ko namreč kristjan, ki ima pravilno in
dobro oblikovano vest deluje v družbi, v njej krepi človeško razsežnost. Slabo zamišljena
moderna miselnost namreč enostransko poveličuje le potrebe posameznika na račun dolžnosti,
ki jih ima vsaka oseba do Boga in do družbe, ki ji pripada. Zato je pomembno, da pravilno
osvetlite kakšna je pravilna osebna in javna odgovornost, ker samo iz takšnega zdravega
pogleda izhaja pravilno prizadevanje za spoštovanje pravic vseh in za prepričljivo
vključevanje svoje kulture v širša kulturna okolja in za skupno dobro. V zaključnem
delu svojega govora je Sveti oče izrecno dejal, da je področje v katerem delujejo
člani mednarodne Škofovske konference sv. Cirila in Metoda, v globokem in vsestranskem
preoblikovanju. V tem sodelujejo tudi Cerkve in so dolžne dati svoj prispevek. Med
težavami je papež navedel majhnost katoliške skupnosti, njeno ekonomsko krhkost, štiri
desetletja trajajoče enoumje, ki je povzročilo družbeno obnašanje, ki ne spoštuje
svobode in razkraja osebno odgovornost. Hkrati pa je obdobje enoumja ljudi usmerjalo
v materializem zahodnega tipa ter v kočljiv etični relativizem in liberalizem, radikalizem
in politični fondametalizem. Tudi v tem pogledu bodite pogumni in vse moči združite
v trajno in potrpežljivo delovanje. V vseh pogledih vas izročam v Gospodovo varstvo
in Dobremu Pastirju, je zaključil Sveti oče svoj govor škofom iz Srbije s Kosovom,
Črne gore in Makedonije.