Ruta, še ena svetopisemska žena obljube

Zgodovino Judovega rodu v mnogih pogledih dopolni in opiše najprej Ruta, še ena svetopisemska žena obljube, nato pa še Rutina knjiga v Svetem pismu. Evangelist Matej v rodovniku Jezusa Kristusa preprosto zapiše, da je »Boazu Ruta rodila Obeda« (1,5), ki je bil ded kralja Davida.
Rutina zgodba je zgodba žene, ki ni bila članica izvoljenega ljudstva in zaveze. Bila je Moabka in je prebivala v Moabu, v deželi, ki je ćastila druge bogove. Ime Ruta v hebrejščini pomeni prijateljica. Poročena je bila z enim od sinov judovske matere Noemi, ki je s svojima sinovoma poprej prišla v Moab, ker je bila velika lakota v Betlehemu in okolici. Ko je Rutin mož umrl, se je tašča Noema vrnila v Jodovo deželo. Ruta je šla s taščo, kljub temu, da jo je tašča nagovarjala naj ostane v svoji deželi Moabu. Tašči Noemi je govorila, da je njeno ljudstvo poslej tudi Rutino ljudstvo, in Noemin Bog tudi Rutin Bog, tvoj Bog je tudi moj Bog. Med taščo in snaho je vladalo veliko prijateljstvo. Noema je imela zelo bogatega sorodnika Boaza. Ta jo je opazil, ko je nabirala klasje na njegovih poljih. Noema pa je Booza spomnila na levitsko dolžnost, da obudi potomstvo svojemu sorodniku. Ruto pa je poučila, kako naj se približa Boozu. Ta se je odločil, da jo bo vzel za ženo. To odločitev je sprejela tudi judovska skupnost pri mestnih vratih. Rutina knjiga ta dogodek takole opiše: »Priče smo, Gospod naj da, da bo žena –Ruta – ki pride v tvojo hišo, kakor Rahela in kakor Lea, ki sta obe sezidali hišo Izraelovo. Bodi mogočen v Efrati in naj slavi tvoje ime v Betlehemu. Naj bo po potomstvu, ki ti ga bo Gopod dal po tej mladi ženi, tvoja hiša kakor hiša Pereca, ki ga je Tamara rodila Judu« (Rut 4, 11-12). Boaz je vzel Ruto in postala mu je žena in mu rodila sina Obéda. Ta je bil oče Davidovega očeta Jeseja.
Zgodovina odrešenja je torej vključila Ruto kot tujko. Rutino zgodbo moramo brati v duhu spoznanja apostola Petra, o katerem poročajo Apostolska dela: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna« (Apd 10,34-35). Ruta je potem, ko je taščino ljudstvo postalo njeno ljudstvo in taščin Bog njen Bog, z vso predanostjo zidala hišo Izraelovo, kot sta to pred njo storili Rahela in Lea, po njej tolike žene, v novi zavezi pa na najbolj popoln način Jezusova Mati Marija, ki je Mati Cerkve. Ruta je bila žena, ki se je v pravem izraelskem smislu bala Boga. Ta njen strah ni bil negativen, ampak je to bila njena nežna in globoka skrb živeti in delati tako, da bo Bogu po volji in v dobro Izraelove hiše. In v tem smislu je bila Ruta velika svetopisemske žena obljube.