SLOVENJ GRADEC (3. maj) - V ponedeljek, 30. aprila, so v Slovenj Gradcu obhajali 800
letnico rojstva župnijske zavetnice sv. Elizabete in hkrati obletnico posvetitve cerkve,
posvečeno župnijski zavetnici sveti Elizabeti. Elizabeta se je rodila kot hčerka
ogrskega kralja Andreja II. in matere Jere (Gertrude) 7. julija 1207. Kot štiriletno
deklico so jo zaročili z bodočim deželnim grofom Ludvikom IV. in jo pripeljali na
turingijski dvor na gradu Wartburg pri Eisenachu. Leta 1221 sta se Elizabeta in Ludvik
poročila in v zakonu so se jima rodili trije otroci. Pet let kasneje se je Ludvik
IV. pridružil cesarju Frideriku na križarskem pohodu, v odsotnosti svojega moža pa
je Elizabeta v času velike lakote dvorne zaloge živeža razdelila med trpeče ljudstvo.
Leta 1227 je Ludvik IV. umrl v Otrantu in Elizabeta je morala zapustiti Wartburg.
24. marca 1228 se je Elizabeta v frančiškanski cerkvi v Eisenachu odpovedala posvetnemu
življenju, preselila se je v Marburg in tam ustanovila hospital za bolne in uboge.
17. novembra 1231 je Elizabeta umrla in na njenem grobu v Marburgu so se že leto dni
po njeni smrti začeli dogajati čudeži, zato jo je papež Gregor IX. 27. maja 1235 razglasil
za svetnico. Na področju sedanje Slovenije je v tistem času češčenje sv. Elizabete
širil njen stric, oglejski patriarh Berthold IV. Andenški in pred 756 leti je v nastajajočem
trgu Slovenj Gradec, središču takratne andenške posesti na Koroškem posvetil cerkev
v čas Sveti Elizabeti, tej izjemni ženi in svetnici, tolažnici ubogih in okrepčevalki
lačnih. To se je zgodilo 30. aprila 1251 in prav na ta dan so v župnijski cerkvi Sv.
Elizabete v Slovenj Gradcu ob obletnici posvetitve pripravili slovesno bogoslužje,
s katerim so počastili 800 letnico rojstva te svetnice, ki smo jo dolžni posnemati.
V častitljivi župnijski cerkvi, ki so jo kot prvo na svetu zgradili in posvetili
na čast Sveti Elizabeti, je slovesno bogoslužje vodil pomožni škof mariborske nadškofije
dr. Jožef Smej ob somaševanju 14 duhovnikov ter v navzočnosti vernikov iz Slovenj
Gradca ter drugih koroških župnij in vernikov ter predstavnikov mest, ki so povezana
s Sveto Elizabeto: iz madžarskega mesta Sarospatak, nemškega Andehsa, slovaških Košic
in Marburga v Nemčiji. Zbrane je pred začetkom svete maše pozdravil tudi župan Mestne
občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar. Božjo besedo je v nemščini bral predstavnik
Marburga, v madžarščini predstavnik Sarospataka, v slovaščini pa predstavnik mesta
Košice. Po evangeliju je zbrane nagovoril škof dr. Smej, velik občudovalec Svete Elizabete.
O njenem čudovitev poslanstvu tolažnice ubogih in okrepčevalke lačnih, so na svojstven
način pričali tudi darovi, ki so jih verniki položili na oltar. Predstavnika mesta
in župnije Slovenj Gradec sta prinesla molitvenik, rožni venec in košaro s kruhom
– tri stvari, s katerimi se je sv. Elizabeta zapisala v zgodovino in še posebej v
srca bolnih, revežev in beračev. V imenu zbranih romarjev sta predstavnika iz Marburga
prinesla kruh, narejen po originalnih receptih iz časa, ko je živela sveta Elizabeta.
Oče in mati sta prinesla kruh in vino, ministranta pa kelih in pateno, v zahvalo za
sveto mašo in kot prošnjo za svetost duhovnikov, redovnic, redovnikov in misijonarjev
in za nove duhovne poklice. Od darovanja naprej je bila sveta maša v latinščini, po
zahvali pesmi ob koncu bogoslužja pa se je škofu, duhovnikom, vsem gostom in tudi
vsem sodelavcem zahvalil domači župnik Peter Leskovar. Zvečer je bilo v Koroškem
pokrajinskem muzeju odprtje razstave Krona, kruh in vrtnice, ki ponuja izjemen pregled
Elizabetinega življenja in dela. Razstavo so pripravili v muzeju v sodelovanju s evangeličanskimi
Cerkvami in diakonati iz Hessena ter Državnim arhivom v Marburgu. Ime Elizabeta v
hebrejščini pomeni »(moj) Bog je popoln«. V molitvi – pogovoru z Bogom je Elizabeta
iskala moč in pomoč, da je zmogla tako čudovita dela, ki so tudi danes, po 800 letih
– še vedno zgled in vzpodbudna za posnemanje!