Številna pričevanja potrjujejo dokument papeža Pija XII. za pomoč Judom

RIM (27. april) – Mnogo dokazov in pričevanj podpira izjavo kardinala Tarcisia Bertoneja, da je papež Pij XII. leta 1943 podpisal pismo, v katerem verske ustanove naproša, naj odprejo svoja vrata preganjanim Judom. To pismo dokončno ovrže teorijo, da so škofje, duhovniki in mnogi katoličani tvegali svoja življenja za odrešitev Judov brez vednosti papeža Pija XII. Še pred izjavo kardinala Bertoneja je bilo objavljenih mnogo pričevanj, ki dokazujejo, da je katoliška Cerkev Judom pomagala na pobudo papeža Pija XII. Agencija Zenit je izbrala nekaj pričevanj, ki jih na kratko navajamo.Kanonik v Asiziju, monsinjor Aldo Brunacci, je v številnih intervjujih povedal, da mu je septembra leta 1943 škof Nicolini pokazal pismo vatikanskega Državnega tajnika. Dejal mu je, da je potrebno organizirati pomoč za vse preganjane, še posebej pa za Jude. To je bilo po škofovih besedah naročilo papeža Pija XII. Vse pa je bilo potrebno izpeljati skrivoma. Za podporo preganjanim niso smeli izvedeti niti duhovniki. Monsinjor Brunacci in škof Giuseppe Placido Nicolini iz Asizija sta bila na izraelski uradni spominski slovesnosti na žrtve holokavsta Yad Vashem imenovana za Pravična med narodi.
Da je papež Pij XII. prispeval k reševanju Judov, potrjuje tudi pričevanje judovskega begunca Emilia Viterbija iz Univerze v Padovi. Leta 1990 je izjavil, da obstaja mnogo dejanj, ki ponazarjajo, da je duhovščina v Asiziju neutrudno humanitarno pomagala Judom. Vodil jo je škof Nicolini, ki je po Viterbijevih besedah sledil človekoljubni volji takratnega papeža Pija XII. V zadnjem obdobju nemške okupacije je škofija v Asiziju postala zatočišče za mnoge begunce in preganjane, je še povedal Viterbi.
Podobno zgodbo pripoveduje sestra Ferdinanda Corsetti iz rimskega Inštituta sester svetega Jožefa v Chamberyju. Po njenih besedah je bil papež Pij XII. tisti, ki je naročil, da je potrebno odpreti vrata vsem preganjanim. Če ne bi prejeli papeževega ukaza, ne bi zmogli rešiti toliko ljudi, je povedala sestra Corsetti. Zaradi sodelovanja pri reševanju mnogih Judov v času nacistične okupacije Rima jo je izraelsko veleposlaništvo v Rimu leta 1998 imenovalo za Pravično med narodi. Ob tej priložnosti je sestra Ferdinanda pokazala pismo takratnega vatikanskega državnega tajnika, kardinala Luigija Maglioneja, ki potrjuje namene papeža Pija XII.
Sestra Maria Piromalli iz Inštituta Pija X. v Rimu pa je pojasnila, da je bilo vatikansko državno tajništvo v neposrednem stiku s samostani, ki so skrivali Jude. Tudi ona je spomnila na poziv papeža Pija XII. naj katoliške ustanove pomagajo Judom.