Nadškof Comastri o marijanski pobožnosti v mesecu maju

VATIKAN (26. april) - V mesecu maju katoličani po izročilu gojimo pobožnosti do Jezusove Matere, maj pa imenujemo Marijin mesec. Zakaj je temu tako, je v pogovoru za naš Radio odgovarjal nadškof Angelo Comastri, papežev vikar za Državo mesto Vatikan, ki je bil pred tem vrsto let predstojnik Marijinega svetišča v Loretu.
Na vprašanje, zakaj je prav mesec maj Marijin mesec, je nadškof Comastri odgovoril, da preprosto zato, ker je maj mesec lepote; je mesec, ko stvarstvo zaživi z novo močjo in dobesedno zacveti, in zdi se, da se je vsa narava oblekla v lepšo obleko. Če smo že pri obleki, moramo reči, da je Marija najlepša obleka človeštva. Marija je vsa lepa, kot ji je pri oznanjenju povedal nadangel Gabriel. Njegove besede lahko prevedemo tudi takole: »Veseli se, ki si bila napolnjena z lepoto. Gospod je s teboj!« O lepoti danes obstajajo številni nesporazumi in dvoumni izrazi. Pogosto nekatere osebe razglasimo kot lepe, samo zato, ker imajo lep obraz, toda včasih pa imajo strašno dušo, hudobno srce. To ni lepota. Marijina lepota pa izhaja iz srca in izžareva na njenem obličju. Marija je zagotovo morala biti lepa tudi na zunaj, toda ta njena lepota ni bila drugo kot izžarevanje lepote njenega srca in njene duše. Zato nas Marija in pobožnost do Marije vzgajata za pravo lepoto in nas vodita v iskanju resnične lepote. Mesec maj pa je tudi čas, ko poglobimo našo molitev k Mariji, predvsem tako, da jo posnemamo. Moliti k svetnikom ne pomeni, da jih enostavno poveličujemo. Svetniki tega ne potrebujejo. Zatekati se k svetnikom predvsem pomeni prepoznati v njih vzor, posebej še vzor vere. Ko je teta Elizabeta pozdravljala Marijo, poroča evangelist Luka, ji je povedala izredno lepo stvar, da je blažena, ker je verovala. Mi se moramo približati Mariji, da se pri njej učimo, kako naj verujemo, da se naučimo prave ponižnosti, da nas pouči, kako naj odpremo naše srce Bogu. Iz celotnega poročilo o Oznanjenju, kot tudi iz vseh ostalih poročil o Mariji v evangelijih, veje žlahten vonj ponižnosti. Marija je ponižna, ni obremenjena z ošabnostjo ali s kakšnim vase zagledanim ponosom. Zato je Marija odprta do Boga in zato lahko Bog po Mariji dela čudovite, velike stvari, svoja čudovita dela. Danes živimo v času velike ošabnosti, napuha, lažnega ponosa. Bossier v eni svojih molitev takole pravi: »Vi se čudite, zakaj se zdi, da je Bog danes tako skrit. Dovolite mi, da vam odgovorim: v nas in okrog nas je preveč napuha in Bog se več ne more pogovarjati s tem rodom, ker Bog ošabne zavrača.« Ta Bossierjeva trditev nam mora dati misliti. Pri Mariji pa se moramo učiti ponižnosti, in če se bomo približali njeni ponižnosti, bomo v sebi na čudoviti način izkusili ne le prisotnost Boga, ampak njegovo veličastvo, njegov objem, ki daje mir srcu in prinaša polnost, ki jo ima samo Bog.