NEW YORK – (4.11.2006) Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih
narodov, nadškof Celestino Migliore, je v okviru 61. rednega zasedanja Generalne skupščine
govoril tudi glede 44. točke dnevnega reda, ki je namenjena kulturi miru. Sveti sedež
je vselej podpiral in poglabljal prizadevanja Združenih narodov za mir, saj je prepričan,
da prav ta ustanova mednarodni skupnosti rešuje številna pereča vprašanja. Mir je
prva prednostna naloga v odnosih med različnimi narodi, ki temelji na upoštevanju
pravil in mehanizmov mednarodnega prava. Papež Benedikt XVI. je lani v sporočilu
za novo leto, z naslovom »V resnici, mir«, poudaril, da iz znamenj sodobnega časa
lahko razberemo kako terorizem, nihilizem in fanatični fundamentalizem ogrožajo mirno
sobivanje, pri tem pa je posebej izpostavil neločljivo vez med mirom in resnico. Nadškof
Migliore je včeraj ponovno poudari, da mir vključuje resnico, ki je skupna vsem ljudem
preko kulturne, filozofske in verske različnosti. Zamisel o dostojanstvu vsakega človeka
je osebno povezana z nadnaravnim, zato je mir mogoče doseči šele, ko ga razumemo in
uresničujemo v vzajemnem spoštovanju različnosti. Ljudje moramo znova pridobiti zavest
o skupni usodi in do skrajnosti povečati medsebojno sodelovanje. Potrditi moramo našo
predanost skupnim prizadevanjem pri ohranjanju in vzgoji za mir, zato delegacija Svetega
sedeža znova podpira tako imenovano mednarodno desetletje kulture miru in nenasilja
za otroke žrtve vojn v obdobju 2001 do 2010. Nadškof Migliore je poudaril, da imamo
vsi veliko odgovornost oblikovati prihodnje rodove, zato je Papeški svet za medverski
dialog pripravil srečanje mladih iz iz različnih držav, kultur in verskih okolij jutri
v Asiziju v molitvi, izobraževanju in uresničevanju dialoga o strpnosti ter miru.
Pomanjkanje temeljne resnice o miru na kulturni ravni je nedvomno delovalo uničujoče.
Najbolj dramatičen primer je mednarodni terorizem. Kriminalni značaj mednarodnega
terorizma temelji v napačnih kulturnih koreninah, ki zanikajo obstoj povezav med resnico
in človeškim življenjem ter se istovetijo z nihilizmom in fanatičnim fundamentalizmom,
kar predstavlja napačne poti povezovanja z resnico. Nihilist zavrača obstoj same
resnice, fundamentalisti pa so prepričani, da jo je mogoče doseči s silo. Kljub njihovemu
različnemu izvoru in kulturnem ozadju, oboji kažejo nevarno zaničevanje človeške osebe
in življenja ter tudi Boga samega. Vzroki pomanjkanja miru v sodobnem svetu, ne
morejo biti zmanjšani le na družbene ali politične narave. Terorizem, vojne, genocidi,
nepravičnost, diskriminacija, zatiranje in lakota, ovirajo in ogrožajo pravico do
obstoja naroda, kar je mogoče pojasniti tudi z globljimi namerami kulturne, ideološke,
filozofske ali celo verske narave. Po besedah nadškofa Celestina Miglioreja si mora
mednarodna javnost prizadevati za oblikovanje narodnih in mednarodne mirovne politike,
ki bo vključevala resnico miru in se izogibala laži kot sistemu za vzpostavljanje
odnosov ali vladanje, za kar pa je potrebno znova urediti odnos med resnico in mirom
na kulturnem nivoju.