Papez blagoslovil orgle v regensburski baziliki -govor

Papež Benedikt XVI. je danes v Regensburgu v baziliki Naše Gospe v stari kapeli blagoslovil prenovljene orgle. Bazilika je nastala iz stare kapele, ki je bila del Vojvodske palače, začetek kraja češčenja pa sega v leto 1000. V baziliki, ki je posvečena Naši Gospe, je čudodelna podoba Marije, ki naj bi jo po izročilu naslikal Evangelist Luka, kralj Henrik II. pa jo je podaril papežu Benediktu VIII., kar je razvidno iz fresk na stropu stare kapele.
Papež Benedikt XVI. je ob današnjem blagoslovu orgel zbranim dejal, da je pravi namen orgel slavljenje Boga in krepitev vere. Pomemben prispevek cerkveni glasbi v tem kraju je bil opravljen v 19. stoletju, ko je Carl Joseph Proske s predpisom v bogoslužje v stolnici uvedel gregorijansko petje in klasično zborovsko polifonijo ali večglasno petje. Pozornost namenjena liturgični cerkveni glasbi v tej »stari kapeli« je bila v tistem času odmevala daleč preko meja škofije, Regensburg je postal središče prenove cerkvene glasbe, njen vpliv pa se je nadaljeval do današnjih dni.
II. Vatikanski koncil v Konstituciji o svetem bogoslužju (Sancrosanctum concilium) poudarja, »da je glasbeno izročilo vesoljne Cerkve zaklad neprecenljive vrednosti, ker cerkveno petje skupaj z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino cerkvenega bogoslužja« (B 112). To pomeni, da so glasba in pesmi več kot le okras čaščenja, so del liturgičnega dejanja. Slovesna cerkvena glasba z zborom, orglami, orkestrom in ljudskim petjem, ni neke vrste dodatek bogoslužju, ki bi jo naredil prijetnejšo, ampak predstavlja pomenljiv del aktivne udeležbe pri čaščenju Boga. Orgle so bile vedno kralj glasbil, ker poustvarjajo zvoke stvarstva in dajejo odmev polnosti človekovega čutjenja. S preseganjem samo človeškega dojemanja, kar je značilnost vsake kakovostne glasbe, pa se obuja in prikliče božansko. Velik razpon orgel, od najtišjih do najmočnejših in ognjevitih tonov, dela ta instrument vzvišen nad vsemi ostalimi. Orgle zmorejo odmevati in izražati vse izkušnje človeškega življenja, različne možnosti orgel pa na nek način spominjajo na brezmejnost in veličastnost Boga.
Psalm 150 govori o trobentah in flavtah, harfah in citrah, cimbalah in bobnih, vsi ti instrumenti pa so poklicani, da prispevajo k čaščenju troedinega Boga. V orglah se morajo številne piščali in glasovi oblikovati v sozvočje. Kadar nekaj odpove in katera od piščali ne deluje prav, to najprej zazna samo strokovno uho. Kadar pa več piščali ne deluje in medsebojno niso uglašene, neubranost povzroči, da je poslušanje neznosno. Orgelske piščali so izpostavljene tudi temperaturnim nihanjem in različni prostorski postavitvi, kar je neke vrste prispodoba naše skupnosti. Tako kot morajo biti orgle nenehno pod strokovnim nadzorom, da se razglašenost spreminja v sozvočje, tako mi v Cerkvi, po različnosti naših darov in karizem, vedno potrebujemo novo sozvočje pri slavljenju Boga in bratske ljubezni. Bolj ko dopustimo, da nas Kristus v bogoslužju preoblikuje, bolj bomo sposobni preoblikovati svet, odsevati Kristusovo dobroto, njegovo usmiljenje in ljubezen do drugih.
Veliki skladatelji so vsak na svoj način do konca slavili Boga s svojo glasbo. Johann Sebastian Bach je nad številnimi naslovi svojih glasbenih napisal kratice S.D.G.: Soli Deo Gloria – Samo Bogu v slavo. Anton Bruckner je svoje skladbe tudi uvedel z besedami: Dem lieben Gott gewidmet – Posvečeno ljubemu Bogu.
Papež je govor ob blagoslovitvi orgel v stari kapeli v Regensburgu zaključil z željo, da bi vsi, ki bodo vstopali v to čudovito baziliko, doživeli veličastnost njene arhitekture in liturgije, obogatene s slovesno pesmijo in sozvočjem prenovljenih orgel, ki naj jih privedejo do veselja in vere.