Papež Frančišek mladim: »Boste vi vpili? Prosim vas, odločite se, preden bodo začeli vpiti kamni.«

TRG SV. PETRA (nedelja, 25. marec 2018, RV) – »Jezus vstopi v Jeruzalem. Bogoslužje nas je povabilo k udeležbi in sodelovanju pri veselju in prazniku ljudstva, ki je zmožno vzklikati in hvaliti svojega Gospoda; veselju, ki se zamegli in pusti grenak ter boleč priokus po tem, ko smo prisluhnili pripovedi o trpljenju.« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na današnjo cvetno nedeljo na trgu sv. Petra, med katero je skupaj z zbranimi verniki obhajal tudi Svetovni dan mladih, ki letos poteka pod naslovom: Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.

Zdi se, da se pri tem obhajanju srečujejo zgodbe veselja in trpljenja, napak in uspehov, ki so del našega vsakdanjega življenja kot učencev, saj razkriva čustva in nasprotja, ki danes pogosto zadevajo tudi nas, moške in ženske tega časa: zmožni smo zelo ljubiti ... in tudi sovražiti – in to zelo; zmožni pogumne požrtvovalnosti in tudi »oprati si roke« v primernem trenutku; zmožni zvestobe, pa tudi velikih zapustitev in izdajstev.

Obdan s pesmimi in glasnimi vzkliki
V celotni evangeljski pripovedi se jasno vidi, da je veselje, ki ga vzbudi Jezus, za nekatere moteče in predstavlja razlog za jezo. Jezus vstopa v mesto obdan s svojim ljudstvom, obdan s pesmimi in glasnimi vzkliki. Lahko si predstavljamo, da gre za glas sina, ki mu je bilo odpuščeno, ozdravljenega gobavca ali za blejanje izgubljene ovce, ki močno odmeva pri tem vstopu. Vse skupaj. Je pesem cestninarja in nečistega; vzklik tistega, ki je živel na obrobjih mesta. Vzklik mož in žena, ki so mu sledili, ker so doživeli njegovo usmiljenje ob svoji bolečini ter ob svoji bedi ... Je spontana pesem in veselje mnogih izobčenih, ki morejo po tem, ko se jih je dotaknil Jezus, vzklikati: »Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!« Kako ne bi vzklikali Tistemu, ki jim je povrnil dostojanstvo in upanje? Je veselje mnogih grešnikov, ki jim je bilo odpuščeno in so ponovno našli zaupanje in upanje. In ti vpijejo, se veselijo. Pravo veselje je.

Za nekatere je to nadležno in nesmiselno vpitje
To slaveče veselje se zdi tistim, ki se imajo za pravične in »zveste« postavi ter obrednim predpisom, nadležno in nesmiselno (prim. R. Guardini, Il Signore  Brescia-Milano 2005, 344-345). Neznosno veselje za tiste, ki so blokirali občutljivost za bolečino, trpljenje, bedo. Mnogi med njimi si mislijo: »Poglejte, kako slabo vzgojeno ljudstvo«. Neznosno veselje za tiste, ki so izgubili spomin in pozabili na mnoge priložnosti, ki so jih prejeli. Kako je težko razumeti veselje in praznik usmiljenja Boga za tistega, ki želi opravičiti samega sebe in poskrbeti sam zase! Kako težko je podeliti to veselje tistim, ki zaupajo le v svoje moči in se čutijo vzvišeni nad drugimi! (prim. Veselje evangelija, 94).

Vzklik: »Križaj ga!«
Tako se rodi vzklik tistega, ki se mu ne trese glas, ko vpije: »Križaj ga!« Ne gre za spontan vzklik, ampak za vzklik, ki je montiran, načrtovan, ki nastaja s prezirom, z obrekovanjem, s spodbujanjem lažnih pričevanj. To je krik, ki se porodi na podlagi govoric, se porodi iz govoric. Je glas tistega, ki manipulira s stvarnostjo in si izmišlja različico, ki je njemu v korist in v težave tudi druge, da jo sam dobro odnese. To je govorica! Vzklik tistega, ki brez pomislekov išče načine, da bi sam postal močnejši in utišal nasprotne glasove. Je vzklik, ki nastane, ko se »potvarja« stvarnost ter se jo slika na način, da iznakazi Jezusovo obličje ter ga naredi za »hudodelca«. Je glas tistega, ki želi zagovarjati lastno stališče tako, da vzame ugled predvsem tistemu, ki se ne more braniti. Je vzklik, ki ga ustvarijo zarote samozadostnosti, ošabnosti in napuha, ki brez težav pritrjuje: »Križaj ga, križaj ga!«

Tako je na koncu utišan praznik ljudstva, uničeno upanje, ubite sanje, odpravljeno veselje; tako je končno srce blindirano, ohlajena dejavna ljubezen. Vzklik »reši sam sebe« pa je tisti, ki želi uspavati solidarnost, ugasniti ideale, napraviti pogled ravnodušen... Vzklik, ki želi izbrisati sočutje. Ta so-čutiti, sočutje, ki je Božja slabost.

Kristusov krik s križa
Najboljši protistrup za vse te rjoveče glasove je gledati Kristusov križ ter dopustiti, da nas nagovori njegov zadnji krik. Kristus je umrl tako, da je vpil svojo ljubezen za vsakega izmed nas: za mlade in ostarele, svetnike in grešnike, ljubezen do ljudi tistega časa in do ljudi današnjega časa. Na križu smo bili zveličani zato, da ne bi nihče ugasnil veselja evangelija; da ne bi nihče, v situaciji, v kateri se nahaja, ostal daleč od Očetovega usmiljenega pogleda. Gledati križ pomeni dopustiti vprašati se glede naših prioritet, izbir in dejanj. Pomeni dopustiti postaviti pod vprašaj našo občutljivost do tistih, ki živijo v težavah. Bratje in sestre. Kaj vidi naše srce? Ali Jezus še naprej ostaja razlog za veselje in hvalo v našem srcu ali se sramujemo njegove prednosti do grešnikov, poslednjih in pozabljenih?

Z mladim, ki je vesel, je težko manipulirati
In vi dragi mladi, ki ste tukaj, veselje, ki ga Jezus vzbuja v vas, je za nekatere moteče in predstavlja razlog za jezo, saj je z mladim, ki je vesel, težko manipulirati. Vendar obstaja v tem dnevu možnost tretjega vzklika: »Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: 'Učitelj, posvari svoje učence.' Torej posvariti mlade. Odgovoril je in rekel: 'Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili'« (Lk 19,39-40).

Skušnjava utišati mlade
Utišati mlade je skušnjava, ki je vedno obstajala. Sami farizeji so se odzvali na to in zahtevali od Jezusa, naj jih pomiri in utiša. Obstaja veliko načinov, na katere je mogoče utišati mlade in jih narediti za nevidne. Veliko načinov, na katere jih je mogoče mrtvičiti in uspavati, da ne bi delali hrupa, da si ne bi zastavljali vprašanj. Vi tam, pri miru bodite! Veliko je načinov, preko katerih se doseže, da postanejo utišani, da se ne vmešavajo in da se njihove sanje zmanjšajo ter postanejo povprečna, bedna, žalostna sanjarjenja.

Če mladi umolknejo, bodo kamni vpili
Na to cvetno nedeljo, ko obhajamo Svetovni dan mladih, nam bo dobro delo, če  bomo prisluhnili Jezusovemu odgovoru včerajšnjim farizejem in farizejem vseh časov, tudi teh današnjih: »Če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19,40)

Dragi mladi, od vas je odvisna odločitev, če boste vpili; vi se morate odločiti za nedeljsko hozano, da ne bi padli v petkov »križaj ga«… In ne smete biti tiho. In od vas je odvisno, če ne boste ostali tiho. Če so drugi tiho, če smo mi, ostareli in odgovorni, večkrat pokvarjeni, tiho, če je svet tiho in izgublja veselje, vas vprašam: boste vi vpili? Prosim vas, prosim vas, odločite se preden bodo začeli vpiti kamni.