2018-03-17 09:00:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. postno nedeljo


Jer 31,31-34
Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod. To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili vsak svojega bližnjega, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospoda!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.

Heb 5,7-9
Ta (Kristus) je v dneh svojega zemeljskega življenja z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in prošnje njemu, ki bi ga mogel rešiti pred smrtjo, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti in postal popoln, vsem, ki so mu poslušni pa vir večnega zveličanja.

Jn 12,20-33
Med tistimi, ki so na praznik prišli molit, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, ga prosili in rekli: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta šla in povedala Jezusu. Jezus jima je odgovoril in rekel:
»Prišla je ura,
da se Sin človekov poveliča.
Resnično, resnično, povem vam:
Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre,
ostane sámo;
če pa umre,
obrodi obilo sadu.
Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil;
kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu,
ga bo ohranil za večno življenje.
Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj,
in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.
Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.
Zdaj je moja duša vznemirjena.
In kaj naj rečem?
Oče, reši me iz te ure?
Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro.
Oče, poveličaj svoje ime!«
Tedaj je prišel glas iz nebes:
»Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.«

Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila, da je zagrmelo. Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas.
Zdaj je sodba nad tem svetom,
zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven;
in jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje,
vse pritegnil k sebi.«
To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.

Razlaga cerkvenih očetov
»Sebe primerja z razpadajočim pšeničnim zrnom, ki bo prineslo vsem obilne sadove«, kakor se je slikovito izrazil sv. Atanazij, »le preko smrti in križa bo Kristus prinesel obilo sadov za vse čase«. Sv. Avguštin pa glede ljubezni do lastnega življenja pravi: »V človeku je namreč ljubezen do lastne duše, ki pa jo pogublja in sovraštvo, ki jo rešuje. Če si torej pretirano ljubil, si namreč sovražil, če pa si sovražil pretiranost, si ljubil.«

Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre, to je zahtevna pot križa, ki jo Jezus nakaže vsem svojim učencem. Večkrat je namreč rekel: 'Če kdo meni služi, naj hodi za menoj' (Jn 12,26). Za kristjana, ki hoče uresničiti lastno poklicanost, ni namreč druge izbire. Postava križa, ki je opisana s prispodobo pšeničnega zrna, ki umrje, da lahko vzklije novo življenje, je logika križa, ki smo jo slišali v današnjem evangeliju: 'Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje' (Jn 12, 25). 'Sovražiti' svoje življenje je močen protisloven semitski izraz, ki pa dobro izrazi korenito popolnost tistega, ki hodi za Kristusom in iz njegove ljubezni služi bratom. Torej izgubi življenje, da ga tako najde. Na nobeni drugi poti ne bomo okušali veselje in rodovitnost Ljubezni, kakor na poti dajanja, podarjanja, izgubljanja zaradi najdevanja.








All the contents on this site are copyrighted ©.