Začele so se duhovne vaje za papeža in rimsko kurijo. Uvodna meditacija: Vajenci upanja

ARICCIA (nedelja, 18. februar 2018, RV) – »Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: 'Daj mi piti!'« (Jn 4,5-7). S tem evangeljskim odlomkom iz Janezovega evangelija je duhovnik José Tolentino de Mendonça, vice rektor lizbonske katoliške univerze ter svetovalec Papeškega sveta za kulturo, začel uvodno meditacijo duhovnih vaj v hiši Božjega Učitelja v Aricci z naslovom Vajenci čudenja, ki se jih udeležuje papež Frančišek s sodelavci iz Rimske kurije. Duhovne vaje so se začele nocoj ob 18.00 uri z uvodno meditacijo in se bodo zaključile v petek, 23. februarja, dopoldne s sklepno meditacijo. V nadaljevanju prinašamo nekaj kratkih odlomkov uvodne meditacije.

Vajenci čudenja
Ponovno strmeti, ponovno se čuditi, je to, kar nam to evangeljsko besedilo sv. Janeza predlaga. Mi, ki smo že prišli do neke točke življenja, mislimo, da smo že vse videli, živeli in spoznali vse, se tukaj znajdemo razoroženi zaradi začudenja… Kakor koli nas to lahko zmede, so to besede – naj takoj v naprej povem – namenjene ob robu vodnjaka nam, ki predstavlja zdajšnji trenutek našega življenja: »Daj mi to, kar imaš. Odpri svoje srce. Daj mi to, kar si«.

Jezusova utrujenost
Za tistega, ki običajno vsako leto opravlja duhovne vaje, ni nenavadno, da pride nanje kot »cunja«, saj nas utrujenost, ki se je skozi leto nabrala, pogosto zaradi hiperaktivnosti, pušča zadihane. Ne da bo ta odmik rešil vse tisto, kar ni uspel tisti lansko leto, pa vendar skrbno prisluhnimo Gospodu, ko pravi svojim prezaposlenim učencem: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (Mr 6,31)… Hočeš videti, kako močan je Božji Sin? Vse je bilo po njem ustvarjeno in nič ni bilo ustvarjeno brez njega in vse brez enega truda. Kdo je torej močnejši od njega, ki je brez truda ustvaril vse te stvari? Želiš sedaj videti njegovo slabost? Kristusova moč te je ustvarila, Kristusova slabost te je odkupila.

Jezus, sedeč ob robu vodnjaka
Jezusove geste je potrebno brati s teološkega vidika, tudi tiste, za katere se zdi, da so v evangeljski pripovedi obrobnega pomena, kakor na primer vstopiti, iti ven, približati se ali oddaljiti se, vstati ali sesti… Toda v četrtem evangeliju je neko notranje tekstno ujemanje, ki je prav, da ga v tem trenutku predstavim. Vrstica Jn 4,6 pravi: »Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.« Ta se ujema z odlomkom Jn 19,13-14 in tako zelo pomenljivo poveže  s trpljenjem: »Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na pasho, okrog šeste ure. In Pilat je rekel Judom: 'Glejte, vaš kralj!'«

Prišel nas je iskat
Morda bo primerno, da očistimo svojo podobo ter se spreobrnemo k temu Bogu, ki nas je v Jezusu prišel iskat, a ne s prepričljivimi veličastnimi dokazi, temveč preko kenoze, ki je vtetovirana v ranljivost našega mesa… Začutimo, da nas išče! Jezus prosi: »Daj mi piti«… Mu bomo dali? Bomo dali piti drug drugemu? To mora biti z držo zaupanja.

Če bi poznala Božji dar
Gospod je prvi, ki nam pride s svojo pobudo naproti. On je prvi pri vodnjaku. Ko Samarijanka vstopi na prizorišče, on že sedi. Zato, naj bo še tako velika naša želja, je veliko večja Božja želja. Zato ga slišimo reči: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode« (Jn 4,10). Duhovne vaje niso za to, da damo obračun, prav tako Jezus ni prišel, da bi nam razodel Boga kot rablja… Ko je Jezus povedal resnico o njenem življenju, ni bila zaradi tega ponižana ali ohromljena. Nasprotno, čutila je, da se je srečala, da jo je obiskala milost, da je z Gospodovo resnico osvobojena. Svojim rojakom je šla povedat zelo čudno, a značilno oznanilo: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« (Jn 4,29).

Tudi vaša molitev se dviga vse do Boga
Ponovno zgodba… Medtem ko je gledal, je pred sabo zagledal tri menihe, ki so hodili za njim, da bi ga prosili, naj jih nauči molitev Oče naš, ki so jo pozabili. Ponovno so začeli moliti kot prej: »Ti si trojen, mi smo trije. Usmili se nas. Ostani z nami.« Tedaj jim je škof dejal: Tudi vaša molitev se dviga vse do Boga. Nimam vas kaj učiti. Molite za nas uboge grešnike…« V svoji notranjosti recimo z vso resnico, ki smo jo zmožni: »Gospod, tukaj sem, a ne pričakujem ničesar«, »Gospod tukaj sem, a ne pričakujem ničesar«. To je tako, kot bi rekli: »Samo tebe pričakujem, pričakujem to, kar si, pričakujem to, kar mi ti daješ.«