Papež somaševal z antiohijskim patriarhom Youssefom Absijem

VATIKAN (torek, 13. februar 2018, RV) – S papežem Frančiškom so danes zjutraj v kapeli Doma sv. Marte somaševali antiohijski patriarh Youssef Absi in škofje katoliške grško-melkitske Cerkve. Sveti oče ni imel homilije, je pa pozdravil patriarha in pojasnil pomen bogoslužja: »To je tisto, kar pomeni današnje slavje: objem očeta neke Cerkve s Petrom.« Patriarh Youssef Absi je namreč oče starodavne Cerkve, ki je prišel objet Petra in povedat »Sem v občestvu s Petrom«. Po papeževih besedah je antiohijska Cerkev bogata s svojo teologijo znotraj katoliške teologije, s svojo liturgijo in z ljudstvom. »V tem trenutku je velik del tega ljudstva križan kakor Jezus,« je dejal in dodal, da bo maša darovana za to ljudstvo, ki trpi, za preganjane kristjane na Bližnjem vzhodu, ki dajejo življenje in dajejo svojo lastnino.

Patriarh Youssef Absi se je v imenu vse sinode katoliške grško-melkitske Cerkve zahvalil za občestveno mašo in izrazil osebno ganjenost nad bratsko ljubeznijo ter nad dejanji bratstva in solidarnosti, izkazanimi s strani papeža Frančiška. »Obljubljamo vam,« je zatrdil patriarh, »da boste vedno ostali v naših srcih, v srcih vseh nas, duhovnikov in vernikov. Vedno se bomo spominjali tega dogodka in teh zgodovinskih trenutkov … tega bratstva in tega občestva, ki povezuje vse Kristusove učence.«

Člani grško-melkitske sinode pri papežu že včeraj
Patriarh Youssef Absi in ostali škofje grško-melkitske sinode so se s papežem sestali že včeraj. Sveti oče je v govoru spomnil na mnoge krščanske skupnosti na Bližnjem vzhodu, ki živijo vero v Gospoda Jezusa sredi mnogih preizkušenj. Izrazil je upanje, da bi grško-melkitski škofje in duhovniki s svojim življenjskim pričevanjem spodbujali vernike, naj ostanejo na območju, kjer je Božja previdnost želela, da se rodijo. Predvsem v teh trenutkih so pastirji poklicani, da pred trpečim Božjim ljudstvom pokažejo občestvo, enost, bližino, solidarnost, transparentnost in pričevanje. »Zelo potrebujemo pastirje, ki objemajo življenje z veličino Božjega srca, ne da bi se prepustili zemeljskim zadovoljstvom, ne da bi se zadovoljili z nadaljevanjem tistega, kar že je, ampak vedno merijo više,« je dejal papež. Ti pastirji so »prinašalci Najvišjega, svobodni od skušnjave, da bi leteli nizko, nevezani na ozka merila mlačnega in navajenega življenja«. So revni pastirji, ki »niso navezani na denar in izobilje sredi revnega ljudstva, ki trpi«. So »verodostojni oznanjevalci velikonočnega upanja, na stalni poti z brati in sestrami«.