Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom

3Mz 13,1-2.44-46
Gospod je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč: »Če ima kdo na koži oteklino ali izpuščaj ali pego, iz katere se lahko razvije rana gobavosti, ga bodo pripeljali k duhovniku Aronu ali h kateremu od njegovih sinov, duhovnikov, je mož gobav, nečist. Duhovnik naj ga razglasi za nečistega.  Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, bo nosil pretrgana oblačila, imel razmršene lase, zakrito brado in bo klical: ›Nečist, nečist!‹ Vse dni, dokler je bolan, je nečist, nečist je. Prebival bo ločeno; zunaj tabora bo njegovo bivališče!«

1Kor 10,31-11,1
Če torej jeste ali če pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo. Bodite brezgrajni tako nasproti Judom kot Grkom kot Božji Cerkvi, kakor tudi jaz skušam vsem vse ugoditi in ne iščem svoje koristi, ampak korist mnogih, da bi bili rešeni. Moji posnemovalci postanite, kakor sem tudi jaz Kristusov.

Mr 1,40-45
K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil in rekel: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je gobavost izginila in bil je očiščen. In takoj ga je odpravil, mu zabičal: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta razglašati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več odkrito iti v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih; in od vseh strani so prihajali k njemu.

Razlaga cerkvenih očetov
Origen se sprašuje: »Zakaj se ga je Gospod dotaknil, ko pa je postava prepovedovala dotakniti se gobavca? Zato, da bi pokazal, kako so za čistega vse stvari čiste (Tit 1,15), da se gnusoba nekaterih ne prenaša na druge in zunanja umazanija ne umaže brezmadežne. Še zaradi česa drugega se ga je dotaknil? Da bi pokazal svojo človeškost in nas poučil kako ne smemo ničesar prezirati, sovražiti nikogar in ne prezirati nikogar zaradi ran na telesu ali madežev, ki jih je dal Gospod v svoji nedoumljivi volji. Ko je (Jezus) stegnil roko, je gobavost takoj izginila in Gospodova roka se ni več dotaknila gobe temveč že ozdravljeno telo. Sedaj torej pomislimo, dragi bratje, kako nihče v svoji duši ne skriva gobavost greha, kako nihče ne ohranja v svojem srcu okuženost s krivdo, če pa jo kljub temu ima, naj neprenehoma časti Gospoda ter se obrača nanj s temi besedami: Gospod 'če hočeš, me moreš očistiti' (Mr 1,40).« Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Za čiste v srcu, katerih srca so postala čista iz vere, ni nič nečisto.« Sv. Beda pa o ukazu, da naj nikomur ne pove, pravi: »Ukaz, naj se trenutno zakrije resnico razodetja, je bil začasen in ne stalen.«

Misli Benedikta XVI.
Na navadne nedelje pred postnim časom nam evangelist Marko ponuja v razmišljanje različne dogodke čudežnih ozdravljenj. Danes nam predstavlja poseben dogodek o ozdravljenem gobavcu (prim. Mr 1,40-45), ki se je približal Jezusu ter ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti!« Jezus je ganjen iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Takoj je bilo opaziti njegovo ozdravitev. Jezus pa mu je zabičal, naj nikomur ne pove, ampak naj gre in se pokaže duhovniku ter daruje po Mojzesovi postavi predpisano daritev. A očiščeni gobavec ni zmogel molčati in je na vsa usta začel vsem razglašati, kaj se mu je zgodilo. Zaradi tega so začeli številni bolniki od vseh strani prihajati k Jezusu. On pa je bil prisiljen ostati zunaj mest, da ga ljudstvo ne bi oblegalo.

Jezus je rekel gobavcu: »Bodi očiščen!« Po starodavni judovski postavi (prim. 3Mz 13-14) gobavost ni bila samo bolezen temveč najhujša oblika 'nečistosti'. Zaradi tega je bila duhovnikom dodeljena naloga ugotovitve in razglasitve bolnika za nečistega. Ta je bil s tem odstranjen iz skupnosti ter je moral bivati zunaj naselja vse do morebitne in zelo preverjene ozdravitve. Gobavost je tako pomenila neke vrste versko in družbeno smrt, zato so imeli ozdravitev tako rekoč za vstajenje. V gobavosti lahko v nekem smislu zaznamo simbol greha, ki pa je resnična nečistost srca, zmožna oddaljiti nas od Boga. Dejansko ne oddaljuje od Boga telesna gobavost, kot so to predvidevali starodavni predpisi, temveč pregreha, duhovno in moralno zlo.

Dragi bratje in sestre, prosimo Devico Marijo, ki jo je Bog obvaroval vsakega madeža greha, da nam pomaga izogniti se grehu in hkrati pomaga, da pogosto pristopimo zakramentu spovedi, zakramentu odpuščanja, v katerem danes vedno bolj odkrivamo vrednost in pomembnost za naše krščansko življenje.