Kateheza med splošno avdienco: Branje evangelija in homilija

VATIKAN (sreda, 7. februar 2018, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdeinco govoril o evangeliju in homiliji ter tako nadaljeval kateheze o besednem bogoslužju. Po evangeliju nam govori sam Kristus, je izpostavil ter pozval, naj homilija ni daljša od desetih minut.

Pogovor med Bogom in ljudstvo
»Pogovor med Bogom in njegovim ljudstvom, ki se razvije med besednim bogoslužjem svete maše, doseže svoj vrh z branjem evangelija,« je začel razlagati sveti oče. Pred tem se poje aleluja, v postnem času pa drug spev. Tako skupnost vernikov sprejme in pozdravi Gospoda, ki bo govoril v evangeliju. Kakor Kristusove skrivnosti osvetlijo celotno svetopisemsko razodetje, tako med besednim bogoslužjem evangelij predstavlja luč za razumevanje smisla svetopisemskih besedil Stare inNove zaveze, ki so pred njim. Kristus je namreč središče in polnost vseh spisov in vsega bogoslužnega slavja.

Kristus je tisti, ki nam govori
Zato tudi samo bogoslužje loči evangelij od ostalih beril in ga obda s posebno častjo in spoštovanjem. Branje evangelija je namreč pridržano posvečenemu služabniku, ki na koncu poljubi knjigo. Posluša se ga stoje, na začetku pa se naredi znamenje križa na čelu, ustih in prsih. Sveče in kadila so v čast Kristusu, ki po evangeljskem branju daje odmev svoji učinkoviti besedi. Po teh znamenjih skupnost prepozna navzočnost Kristusa, ki ji sporoča 'dobro novico', ki spreobrača in spreminja. Gre za neposreden govor, kakor potrjujeta odpeva »Slava tebi, Gospod« in »Hvala tebi, Kristus«. »Ne vstanemo zato, da bi poslušali evangelij, ampak ker je Kristus tisti, ki nam govori. Moramo biti zbrani, saj gre za neposreden pogovor, sam Gospod nam govori,« je izpostavil papež.

Evangelij – Kristusova usta
Med mašo torej ne beremo evangelija, da bi izvedeli, kako so se odvijali dogodki, ampak da bi se zavedali, da to, kar je Jezus enkrat storil in rekel, še naprej opravlja in sedaj govori nam. Papež je izpostavil, da je Jezusova beseda v evangeliju živa. Zato je zelo pomembno, da evangelij poslušamo z odprtim srcem, kajti beseda je živa. Sv. Avguštin je zapisal, da je evangelij »Kristusova usta«. On kraljuje v nebesih, a ne neha govoriti na zemlji. Če je res, da med bogoslužjem Kristus še vedno oznanja evangelij, potem mu, s tem ko se udeležimo maše, moramo dati odgovor v svojem življenju.

Homilija ni predavanje
Da bi do nas prispelo sporočilo, se Kristus poslužuje tudi duhovnikove besede, ki ima po evangeliju homilijo. Drugi vatikanski koncil jo toplo priporoča kot del samega bogoslužja. »Homilija ni nek priložnostni govor, ni kateheza, ni neka konferenca ali predavanje, ampak pomeni nadaljevati pogovor, ki se je že začel med Gospodom in njegovim ljudstvom, da bi se izpolnil v življenju. Pristna eksegeza evangelija je naše sveto življenje!« je poudaril Frančišek. Gospodova beseda sklene svojo pot, ko v nas postane meso, se spremeni v dela, kakor se je to zgodilo pri Mariji in svetnikih. Enako kot Gospodova beseda vstopi skozi ušesa, zatem pa pride v srce in gre v roke, v dobra dela, tudi pridiga sledi Gospodovi besedi in opravi enako pot, da bi ji pomagala prispeti do našega srca in v roke.

Papež Frančišek se je vprašanju pridiganja posvetil tudi v apostolski spodbudi Evangelii gaudium, kjer je zapisal, da »bogoslužni okvir terja, da oznanjevanje usmerja skupnost in tudi duhovnika v občestvo s Kristusom v evharistiji, ki spreminja življenje«.

Homilija naj je dobro pripravljena in kratka
Kdor pridiga, duhovnik ali diakon ali škof, mora dobro opraviti svojo službo za tiste, ki so se udeležili maše. A tudi tisti, ki poslušajo, morajo opraviti svoj del. Predvsem biti zbrani, zavzeti pravilno notranjo držo brez subjektivnih zahtev, zavedajoč se, da ima vsak pridigar odlike in omejitve. Če se včasih z razlogom dolgočasimo zaradi dolge ali neosredotočene ali nerazumljive homilije, je spet drugič lahko ovira naš predsodek. »Kdor pridiga, se mora zavedati, da ne dela nekaj svojega. Pridiga in torej daje glas Jezusu, pridiga o Jezusovi besedi. Homilija mora biti dobro pripravljena in mora biti kratka!« je poudaril papež. Homilijo pa se pripravi z molitvijo, proučevanjem Božje besede ter kratkim in jasnim povzetkom, ki ne sme biti daljši od desetih minut.

Ob koncu kateheze je papež dejal, da se pri besednem bogoslužju preko evangelija in homilije Bog pogovarja s svojim ljudstvom, to pa ga posluša z zbranostjo in čaščenjem, obenem pa ga prepoznava kot navzočega in delujočega. Če torej poslušamo 'dobro novico', nas bo ta spreobrnila in preoblikovala, da bomo tako tudi mi sposobni spremeniti sebe in svet. Kajti dobra novica, Božja beseda, vstopi v ušesa, gre v srce in pride v roke, da bi lahko delali dobra dela.