Na obisku ad limina apostolorum škofje kaldejske Cerkve

VATIKAN (ponedeljek, 5. februar 2018, RV) – Na obisku ad limina apostolorum se mudijo škofje kaldejske Cerkve. Danes so se srečali s papežem Frančiškom. Sedanji kaldejski patriarh, ki ima sedež v Bagdadu, je Louis Raphaël I Sako.

Katoliška asirsko-kaldejska Cerkev je najštevilčnejša krščanska skupnost, navzoča v Iraku, ki je tudi država njihovega izvora. Vernikov je približno milijon. Od teh je leta 2010 v Iraku živelo 250.000. Kaldejska skupnost je navzoča še v Iranu, Siriji, Libanonu, Turčiji, Egiptu, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Danes se kaldejska Cerkev v Iraku sooča s težko situacijo. A že sicer življenje kristjanov na splošno v tej državi ni bilo lahko. S Sadamom Huseinom se je vzpostavil laični režim, ki je kristjanom dopuščal izvajati dejavnosti tudi na socialno-karitativnem področju. A že v času diktature se je začelo beležiti vedno večje izseljevanje, katerega razlog so bile tudi vojne, ki so si sledile. Oblikovale so se številne kaldejske skupnosti v tujini, tako da sta njihova duhovna oskrba in ohranjanje njihove kulturne identitete postala problem. Večji migracijski valovi so se začeli po ameriškem vojaškem posredovanju leta 2003, saj se je varnost bistveno zmanjšala, vedno več pa je bilo napadov na cerkve in verske institucije.

Leta 2010 bi naj v Iraku res živelo okoli 250.000 kaldejskih vernikov, a število se je bistveno zmanjšalo s prihodom skrajne skupine Islamska držav, ki je zavzela sever države. Ljudje, ki so sem pribežali pred napadi in atentati na jugu, so bili prisiljeni zapustiti tudi to območje, ko so skrajneži leta 2014 popolnoma odstranili navzočnost kristjanov. Mnogo družin je našlo zatočišče v Jordaniji, Siriji, Turčiji in Libanonu. Po osvoboditvi Ninivske nižine leta 2017, le redki zberejo dovolj poguma, da bi se vrnili na svoje domove, po večini porušene, saj v državi še vedno obstaja velika nevarnost. Vedno pogosteje pa se začnejo preseljevati v Evropo, ZDA, Kanado, Latinsko Ameriko in Avstralijo.

Poleg vernikov pa so v zadnjih letih svoje škofije in redovne ustanove zapustili tudi mnogi duhovniki in redovniki ter brez dovoljenja svojih nadrejenih odšli v ZDA ali druge zahodne države, kjer je najbolj razširjena kaldejska diaspora. Na te neavtorizirane odhode se je večkrat odzval patriarh Sako, ki je oktobra 2014 izdal dekret, s katerim je ukazal vrnitev v svoje škofije vsem, ki so jih zapustili brez dovoljenja, oziroma zahteval, da se dogovorijo s svojimi škofi in cerkveno-pravno uredijo svoje premestitve.

Problematika množičnega izseljevanja kaldejskih vernikov iz Iraka je bila tudi osredja tema zadnje sinode kaldejske Cerkve, ki je potekala v Rimu oktobra 2015. Škofje so bo koncu zasedanja izdali izjavo, v kateri so v ospredje postavili spravo, odpuščanje, edinost in kohezijo. Izrazili so tudi podporo t. i. Kaldejski zavezi, ki lahko zagotovi udeležbo kristjanov v političnem življenju Iraka, ne da bi se pri tem morala preoblikovati v stranko. Dokument izpostavlja poslabšanje varnosti v Iraku in na celotnem Bližnjem vzhodu, še posebej pa v Siriji. Bistvenega pomena je materialna in moralna pomoč beguncem in migrantom, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi nasilja in napadov, predvsem v Mosulu in Ninivski ravnini. Patriarh Sako je pri tem duhovnike in škofe spodbudil k ozaveščanju javnega mnenja o tragediji, ki so jo doživeli ljudje, ter se vsem zahvalil za do sedaj nudeno pomoč.