Papež Frančišek: Misel na smrt nas rešuje pred slepilom, da smo gospodarji časa

VATIKAN (četrtek, 1. februar 2018, RV) – Misel na smrt nas rešuje pred slepilom, da smo gospodarji časa. To je poudaril papež Frančišek med homilijo pri jutranji sveti maši v domu sv. Marte. »Smrt je dejstvo, smrt je dediščina, smrt je spomin. Nismo ne večni, ne začasni. Smo moški in ženske na poti skozi čas, torej čas, ki se začne in čas, ki se konča.« Papež Frančišek je navdihnjen po odlomku iz Prve knjige kraljev o Davidovi smrti vse povabil, »naj molimo ter prosimo za milost o smislu časa, da ne bi ostali zaprti v sedanji trenutek, zaprti sami vase.«

Smrt je dejstvo
Smrt je dejstvo, ki doleti vse. Prej ali slej, vendar pride. Toda obstaja skušnjava trenutnega, ki se polasti življenja in te pripelje do tega, da se začneš vrteti v tem sebičnem labirintu trenutnega brez vsakršne prihodnosti, vedno tja in nazaj, tja in nazaj. Pot se konča s smrtjo, to vemo vsi. Zaradi tega nas je Cerkev vedno skušala spodbujati, naj razmišljamo o tem našem koncu, o smrti.

Smrt je dediščina
»Nisem gospodar časa«. Ponavljati to, pomaga, saj nas rešuje pred slepilom trenutnega, da bi imeli življenje za verigo členkov trenutnega, saj ne vsebuje smisla. Jaz sem na poti in moram gledati naprej in pa tudi upoštevati, da je smrt dediščina, ne materialna dediščina, ampak pričevanje. Vprašam se, kakšno dediščino, če bi me Bog danes poklical? Kakšno dediščino bom kot pričevanje življenja zapustil? To vprašanje si je dobro zastaviti. In s tem se pripraviti, saj nihče ne bo ostal kot »relikvija«. Ne vsi bomo šli po tej poti.

Smrt je spomin
In končno, smrt je spomin, je vnaprejšnji spomin za razmišljanje. Ko bom jaz umrl, kaj bi mi bilo všeč storiti danes, s to odločitvijo, ki jo moram sprejeti za danes glede načina, kako danes živim? To je vnaprejšnji spomin, ki razsvetljuje današnji trenutek. Torej razsvetljevati s smrtjo odločitve, ki jih moram vsak dan sprejeti. To, da se čutimo biti na poti v smrt, nam bo vsem dobro delo.